Še zdaleč ni redko, da je na vrh cerkve postavljen petelin. A kaj pravzaprav pomeni?
Razlago razkriva ena tistih vasi, skozi katere lahko človek gre, ne da bi ga kaj posebej ustavilo. Prav takšna vas se na prvi pogled zdi Roppeviller. Nekaj ulic, hiše, stisnjene ob cesto, ki spominjajo na manjše dalmatinske kraje, zelenje, ki se vzpenja proti gozdu, in mir, kakršnega v velikih mestih skorajda ni več mogoče najti.
Toda dovolj je dvigniti pogled proti vasi in se sprehoditi po njeni glavni ulici, pa postane jasno, da ima Roppeviller vendarle svojo zgodbo in da bi se v njem dejansko dalo živeti ter uživati v tem neverjetnem miru.
Vsak dan hodijo mimo
Cerkev je bila zgrajena ob koncu 18. stoletja, leta 1791, Roppeviller pa je v začetku 19. stoletja dobil tudi status samostojne župnije. Do takrat je bil podružnica Walschbronna, leta 1804 pa je postal župnija v naddekanatu Volmunster.
V notranjosti hranijo tudi dragoceno cerkveno opremo. Posebej izstopajo lesene klopi iz 18. stoletja, okrašene z baročnimi rastlinskimi ornamenti, prižnica pa naj bi po dostopnih cerkvenih podatkih morda izvirala iz nekdanje samostanske cerkve v Sturzelbronnu. Cerkev hrani tudi pozlačen srebrn ciborij, povezan z zlatarjem Charlesom-Nicolasom Le Poirom iz Bitcheja. Nad vsem tem, na vrhu zvonika, pa stoji - petelin. In prav ta petelin bega številne pohodnike, ki hodijo tod mimo.
Zakaj prav petelin?
Petelin na vrhu cerkvenega zvonika ima več pomenov. Predvsem je vetrokaz. Obrača se v smer, iz katere piha veter. Ker je cerkveni zvonik najvišja zgradba v vasi, je bil nekoč prav tam takšen znak najbolj uporaben in najbolj viden.
Toda krščanska simbolika sega veliko globlje. Petelin je povezan z evangeljsko zgodbo o svetem Petru. Evangeliji pripovedujejo, da je Jezus med zadnjo večerjo apostolu Petru dejal, da ga bo trikrat zatajil, preden bo petelin zapel. Ko se je to zares zgodilo, je Peter spoznal, kaj je storil. Zato je petelin v krščanski tradiciji postal simbol, ki spominja na Petrovo šibkost, hkrati pa tudi na kesanje in budnost.
Obenem petelin oznanja jutro. Njegovo petje naznanja konec noči in prihod dneva. Zato je v krščanski simboliki postal tudi znamenje svetlobe, ki premaguje temo, ter simbol upanja in vstajenja.
Zato bi lahko rekli, da petelin na cerkvi govori: bodi buden, ne pozabi svojih napak in ne boj se novega dne.
V njegovi vlogi je še nekaj skoraj poetičnega. Petelin na vrhu zvonika se vedno obrača proti vetru. Ne more ga ustaviti. Ne more ga spremeniti. Lahko le pokaže, od kod prihaja. Prav zato njegova silhueta nad Roppevillerjem dobiva poseben pomen. To je vas na meji med Nemčijo in Francijo.
Pokrajina se nadaljuje ne glede na to, kje se konča ena država in začne druga. Gozd ne pozna meje. Veter je ne pozna. Dež je ne pozna. Tudi petelin je ne pozna. Stoji nad vasjo in se obrača proti istemu vetru, ne glede na to, ali prihaja iz Francije ali Nemčije.
Prag med dvema svetovoma
Roppeviller pa je veliko starejši od svoje današnje cerkve. Arheološke sledi pričajo o davni prisotnosti ljudi na tem območju. Med drugim so našli ostanke kamnitega brusilnika ter skalo z upodobitvijo keltsko-rimske triade Diane, Marsa in Herkula.
Zato lahko sprehod po teh krajih doživimo skoraj kot hojo skozi različne plasti časa. V dolini pod cerkvijo leži današnja vas. Pod cerkvijo so stoletja. Nekaj kilometrov naprej, v gozdu, pa mogočne stene iz peščenjaka Altschlossfelsen opominjajo, da je ta pokrajina obstajala že dolgo pred nastankom današnjih držav in njihovih meja.
Roppeviller spada v francoski departma Moselle, vendar njegova zgodba nikoli ni bila samo francoska. Vas leži neposredno ob nemški meji. Na eni strani je Francija, na drugi Nemčija. Med njima pa skale, poti in stoletni gozd.
Nedaleč od vasi namreč leži Altschlossfelsen, mogočen kompleks skal iz rdečega peščenjaka, ki se razteza vzdolž meje in je ena najbolj znanih naravnih znamenitosti tega območja. Skale ležijo na območju Eppenbrunna, vendar je do njih mogoče priti tudi iz Roppevillerja. Zato ta kraj mnogi imenujejo prag med dvema svetovoma.
Vir: Fenix
