Poznate pomen tega ljubljanskega znamenja, mimo katerega se dnevno vozi na tisoče Slovencev? (Ima precej temno preteklost)

28. 7. 2026, 07:00 | P.M.

Če se po Celovški cesti vsakodnevno vozite proti središču Ljubljane ali iz njega, ste ga skoraj zagotovo že opazili. 

Na zeleni površini v Dravljah, v bližini križišča Celovške ceste s Prušnikovo in Dražgoško ulico, stoji staro kamnito znamenje, ki ga mnogi poznajo kot "Debelo znamenje". Le redki pa vedo, da skriva zgodbo, povezano z eno najtemnejših obdobij v zgodovini – epidemijami kuge.

Spomin na težke čase

Debelo znamenje je znano tudi kot Rokovo znamenje, romarsko znamenje ali kužno znamenje. Skozi stoletja je dobilo več imen, vsako pa odraža del njegove bogate zgodovine.

Celovska Debelo znamenje romarji
Ma.Po.

Po izročilu naj bi bilo znamenje postavljeno kot spomin na kugo, ki je v preteklosti večkrat opustošila Ljubljano in njeno okolico. Samo v Dravljah naj bi takrat pokosila več kot sto ljudi, je zapisano na spletni strani Župnije Dravlje. Takšna kužna znamenja so ljudje postavljali iz hvaležnosti za konec epidemije ali kot prošnjo za zaščito pred boleznijo. Sveti Rok, kateremu je znamenje posvečeno, je namreč eden najbolj znanih zavetnikov pred kužnimi boleznimi. 

Nekoč je stalo sredi križišča

Znamenje je bilo postavljeno leta 1654, obnovljeno leta 1874. Prvotno ni stalo tam, kjer ga vidimo danes. Nahajalo se je neposredno na križišču, vendar so ga zaradi širitve Celovške ceste prestavili na sedanjo lokacijo, kjer še danes ohranja svojo zgodovinsko vrednost. Čeprav ga danes vsakodnevno obkrožajo avtomobili, avtobusi in kolesarji, ostaja eden izmed redkih ohranjenih spomenikov, ki spominjajo na čas, ko so ljudje živeli v strahu pred smrtonosnimi epidemijami.

Znamenje je služilo tudi romarjem. Ob pomembnih poteh so bila takšna obeležja kraj za molitev, počitek ali orientacijo na poti proti romarskim središčem.

Celovska Debelo znamenje romarji
Ma.Po.

Skrita zgodovina Ljubljane

Debelo znamenje je lep primer, kako se zgodovina skriva na mestih, mimo katerih hodimo ali se vozimo vsak dan, ne da bi jim namenili drugi pogled. Za mnoge je le star kamnit spomenik ob prometni cesti, v resnici pa predstavlja pomemben del kulturne dediščine Ljubljane in opomin na obdobje, ko so kužne bolezni krojile usodo mest in njihovih prebivalcev.

Nekoč najbolj razvpiti jugoslovanski nebotičnik danes privablja množice turistov: kakšna ikona!