Nekateri v njem vidijo starodavno svetišče, drugi prostor s posebno močjo. Postavitev ni nastala slučajno.
Ob omembi kamnitih krogov večina najprej pomisli na Stonehenge, znameniti prazgodovinski spomenik na jugu Anglije. A tudi pod slovenskimi vrhovi najdemo kamnite postavitve, ob katerih se porajajo podobna vprašanja: kdo je kamne razporedil, kdaj in predvsem zakaj?
Dolgo ni vzbujal pozornosti
Ena takšnih postavitev je na planini Zaslap pod Krnom, katere se je prijelo ime "slovenski Stonehenge", čeprav njene starosti in namena ne poznamo z enako zanesljivostjo kot pri angleškem spomeniku. Prav ta nedorečenost pušča veliko prostora zgodbam in domnevam.
Na nenavadno postavitev je pred skoraj 20 leti opozoril arhitekt in nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak, ki naj bi med pregledovanjem arhivskih diapozitivov opazil kamniti krog, mimo katerega je pred tem že večkrat hodil. Razporeditev, ki na tleh ni nujno takoj očitna, se je na fotografiji pokazala precej jasneje. Sledila so vprašanja o njegovem izvoru. Je šlo za prostor, povezan s pašništvom, za obredno prizorišče ali za postavitev z drugačnim namenom?
Pri odgovorih je potrebna previdnost
V Julijskih Alpah, v gorah Zgornjega Posočja, je bilo v zadnjih dveh desetletjih in pol odkritih več planih najdišč kamnitih artefaktov, pripisanih mezolitiku. Arheologa Matija Turk in Tilen Podobnik (oba Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za arheologijo) sta v znanstveni reviji Arheološki vestnik leta 2024 zapisala, da kamniti krog na planini Zaslap arheološko še ni raziskan in ovrednoten. Trditve, da gre za več tisoč let staro svetišče, zato ne moremo predstavljati kot dokončno ugotovitev.
Primerjavo z angleškim spomenikom Stonehnge je razvijal predvsem geomant in izkušen vodnik po tematskih poteh zgornjega Posočja Jože Munih. Po njegovih meritvah naj bi krnska postavitev merila približno 31,4 metra in obsegala 30 večjih kamnov, v čemer je prepoznal podobnost s Stonehengeom. Pripisoval ji je tudi povezave z opazovanjem nebesnih pojavov in menjavanjem letnih časov.
Krnski krog ni edina takšna postavitev, o kateri govorijo ljubiteljski raziskovalci. Munih je predstavljal tudi kroge na planini Razor in v Čadrgu. Vendar vsak kamniti obroč odpira svoje vprašanje; podobna oblika še ne pomeni, da so vsi nastali v istem obdobju ali služili istim obredom.
Domnevne zdravilne energije
Krog pod Krnom priteguje tudi zaradi domnevnih energijskih in zdravilnih lastnosti. Munih in drugi radiestezisti so mu pripisovali blagodejno delovanje ter posamezne dele postavitve povezovali z različnimi nameni. Te navedbe temeljijo na radiestezijskih razlagah; v pregledanih virih niso podprte s kliničnimi raziskavami, ki bi dokazovale zdravljenje bolezni.
O energijskih krogih ni zapisov iz preteklosti, in če nismo pozorni, vidimo na določenem območju le neko formacijo skal. Dejstvo pa je, da so v naravi določena mesta, ki so jih naši predniki spoštovali. Današnji obiskovalec pa lahko kraj doživi kot pomirjujoč, navdihujoč ali preprosto lep.

