Zgodilo se je pred skoraj osmimi leti. Ribič Jure Meden je med ribolovom v reki Savi v bližini Savskega otoka v Kranju v vodi opazil nenavaden kamen.
Izkazalo se je, da gre za skoraj 2000 let star rimski nagrobni spomenik. Spomenik z latinskim napisom, ki predvidoma izhaja iz 1. ali 2. stoletja, je bil, čeprav so ga našli v vodi, dobro ohranjen. Z njega je bilo mogoče razbrati, da ga je za svojo 12-letno hčer Arelijo dal postaviti oče.
Velika rečna uganka
Starorimski nagrobni kamni sicer v Sloveniji niso velika redkost, za Kranj pa je bila najdba vendarle precej nenavadna. Del nagrobnika je namreč odprl vrsto ugank – med drugim tudi vprašanje, od kod ga je v reko prinesla visoka voda.
Ko je najditelj Jure Meden o najdbi obvestil pristojne, so napisni nagrobni kamen s pomočjo gasilcev v le nekaj dneh dvignili iz reke in ga odpeljali v restavratorski center. Bali so se namreč, da bi ga naslednja visoka voda odnesla naprej in bi bil lahko za vedno izgubljen. V nadaljevanju zapisa so arheologi razbrali, da sta bila tako oče kot hčerka osvobojenca, torej osvobojena sužnja. Po najdbi v Savi so nagrobnik najprej odpeljali v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) v Ljubljani. Tu so ga konservirali, nato pa se je vrnil v Kranj, kjer ga hranijo v muzeju.
Očem skrita zgodovina
Rimski nagrobnik prezgodaj umrli deklici Areliji še zdaleč ni edina najdba, na katero so naleteli pod gladino slovenskih voda. Potopljena plovila in njihovi tovori, nekdanja pristanišča in mostovi, ostanki naselbin ter številni predmeti so danes nemi pričevalci preteklosti. Razkrivajo nam, kako so ljudje skozi stoletja in tisočletja živeli, potovali, trgovali in se povezovali s svetom.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v ljubljanskem parku pred Gruberjevo palačo ob Unescovem mednarodnem dnevu podvodni kulturni dediščini, 21. avgustu, odprl razstavo z naslovom Skrivnosti iz voda. Razstava predstavlja izbor najzanimivejših zgodb in odkritij iz slovenskih rek, jezer in morja in je vredna ogleda.
Med izpostavljenimi najdbami so keltsko-rimski deblak iz Ljubljanice, deblak z dna Blejskega jezera, ostaline nekdanjega mostu v Dravi, razbitini trojambornic Nina in Maria Andrina ter ostanki hidroplana na dnu Piranskega zaliva.
Neznanski pomen
Z razstavo želi ZVKDS obiskovalcem približati tudi tisti posebni trenutek odkritja, ko arheolog potapljač pod plastjo sedimenta prepozna ostaline, ki so bile tam skrite na veke. Z njo želi predstaviti tudi delo strokovnjakov, ki takšno dediščino raziskujejo, dokumentirajo in varujejo. Razstava bo pred Gruberjevo palačo na ogled do konca novembra, zatem bo gostovala tudi drugje po Sloveniji.
Organizacija Unesco je 21. avgust za mednarodni dan podvodne kulturne dediščine razglasila leta 2025, letos ga tako zaznamujemo prvič.
Namen mednarodnega dne je opozoriti na pomen podvodne dediščine ter na potrebo po njenem raziskovanju, varovanju in ohranjanju za prihodnje generacije.
