Arheologi kantonalne arheološke službe v Bernu so med rutinskim terenskim pregledom našli nenavaden obroč.
Arheologi so med raziskovanjem odročnega gorskega prelaza v švicarskih Alpah odkrili skoraj 4000 let star bronast vratni obroč. Fino izdelan kos nakita, ki so ga našli na več kot 2600 metrih nadmorske višine. Našli so ga na prelazu Lötschen, ki povezuje Bernsko višavje s kantonom Valais. Na tem območju so arheologi že našli orožje in druge predmete iz bronaste dobe, na takšen kos nakita pa so naleteli prvič.
Izredno dobro ohranjen
Bronasti kos nakita meri približno 13 centimetrov v premeru in se na obeh koncih zaključuje z zanko. Čeprav je v zahtevnih gorskih razmerah preživel več tisočletij, je izjemno dobro ohranjen. Arheologi ga uvrščajo v zgodnjo bronasto dobo, v čas med letoma 2000 in 1700 pred našim štetjem. Preden so ga odnesli z najdišča, so natančno dokumentirali njegov položaj, nato pa ga prepeljali v laboratorije v Bernu, kjer ga bodo konservirali. Odkritje so javnosti predstavili 18. novembra.
Obroč so našli zunaj območij, kjer so že prej odkrili predmete iz bronaste dobe. Gre za prvi bronasti predmet in hkrati prvi kos prazgodovinskega nakita, odkrit na omenjenem prelazu. Podobne vratne obroče so našli v grobovih moških in žensk v krajih Gwatt, Einigen in Hilterfingen na območju Berna. Te najdbe pomagajo obroč umestiti v materialno kulturo zgodnje bronaste dobe.
Kako je končal tam?
Komu je pripadal, ostaja neznanka. Arheologi domnevajo, da je obroč na prelazu namerno pustil popotnik, ki ga je prečkal. Morda ga je daroval božanstvu, da bi ga pred zahtevnim prečkanjem prosil za varstvo ali se mu po njem zahvalil.
Prazgodovinski popotniki so prelaz Lötschen dobro poznali. Ljudje ga že več kot štiri tisočletja uporabljajo za prehod med dolinama Kander in Lötschen. Čez prelaz so tovorili blago in gnali živino, v okoliških gorah pa so morda tudi lovili. Starejše arheološke najdbe pomagajo rekonstruirati ta potovanja.
Raziskovalci so v preteklosti našli loke iz brestovega in tisovega lesa, odlomke puščic, ostanke usnja in majhno leseno posodo, v kateri se je ohranila grobo mleta žitna moka. Skupaj pričajo o tem, da so ljudje to zahtevno alpsko pokrajino prečkali že dolgo, preden so njene doline povezale sodobne ceste. Druge najdbe, med njimi rimski kovanci in srednjeveška oprema, kažejo, da so popotniki to pot uporabljali tudi v poznejših zgodovinskih obdobjih.
Vir: Arkeo News