Turško mesto duhov: več kot 2500 zapuščenih hiš skriva srhljivo zgodbo

17. 11. 2026, 09:00 | Uredništvo
Turško mesto duhov: več kot 2500 zapuščenih hiš skriva srhljivo zgodbo (foto: profimedia)
profimedia

Na strmih pobočjih doline v turški provinci Muğla, nedaleč od obale Egejskega morja, leži kraj, ki je že več kot stoletje skoraj povsem zapuščen. 

Nekdanji dom več kot 10.000 grških pravoslavnih prebivalcev je danes mesto duhov s tisoči kamnitih hiš, zapuščenimi cerkvami in ulicami, na katerih se zdi, kot da se je čas ustavil.

Gre za naselje Kayaköy, nekoč znano pod imenom Levissi. Njegova podoba spominja na prizorišče postapokaliptičnega filma, vendar se za srhljivimi ruševinami skriva resnična in pretresljiva zgodba o prisilnem izseljevanju, izgubljenih domovih in enem najtemnejših poglavij sodobne turške zgodovine.

Že več kot sto let kamnite hiše, ozke uličice in cerkve samevajo skoraj povsem prazne. Iz nekdanjega naselja se odpira spektakularen pogled na modrino Egejskega morja, vendar lepota pokrajine le stežka prikrije njegovo temačno preteklost.

Kayaköy še danes ohranja osupljive ostanke nekdanjega življenja. Med njimi so velika šolska stavba, starodavni vodnjak v središču naselja, ozke ulice, obdane s kamnitimi hišami, ki se vzpenjajo po obeh straneh doline, ter zgodovinske cerkve. Ena izmed njih še posebej izstopa zaradi čudovitega razgleda na morje.

Kayakoy
profimedia

V poletnih mesecih, ko kraj obsije močno sonce, je prizor nenavaden, a ko nastopijo hladnejši dnevi in se z okoliških gora začne spuščati megla, ruševine dobijo skoraj zastrašujočo podobo.

Vendar Kayaköy ni tako pretresljiv zaradi svoje arhitekture, temveč predvsem zaradi usode ljudi, ki so ga morali zapustiti in se vanj nikoli več niso vrnili. 

Nekoč je tu živelo več kot 10.000 ljudi

Pred dobrim stoletjem se je Kayaköy imenoval Levissi in je bil živahno naselje, v katerem je živelo najmanj 10.000 grških pravoslavnih kristjanov.

Šlo je za skupnost marljivih ljudi, med katerimi so posebej izstopali spretni obrtniki in rokodelci. Prebivalci so živeli v razmeroma skladnih odnosih s turškimi kmeti iz okoliških krajev, naselje pa je bilo prostor, kjer so se prepletali različni načini življenja in tradicije.

Kayakoy
profimedia

Toda takšno življenje ni trajalo dolgo. Politični pretresi, povezani z razpadom Osmanskega cesarstva, grško-turško vojno in nastankom sodobne Turčije, so prinesli spremembe, ki so za vedno zaznamovale usodo tega kraja.

Koncu grško-turške vojne leta 1922 je sledila prisilna izmenjava prebivalstva med državama. Grške pravoslavne prebivalce Kayaköya so izselili v Grčijo, v njihove zapuščene domove pa naj bi se naselili muslimani z območja grškega mesta Kavala.

Tako je skupnost, ki je desetletja gradila svoje domove in življenje v Levissiju, praktično izginila iz kraja, v katerem je živela. 

"Jokali so in kričali, niso želeli oditi"

O tem, kako boleč je bil odhod, pričajo tudi zgodbe, ki so se prenašale iz roda v rod.

"Grki so jokali in kričali, niso želeli oditi," je pripovedovala Aysun Ekiz, katere družina je edina ostala na obrobju nekdanjega naselja. Njena družina še danes vodi majhno restavracijo ob vhodu v mesto duhov.

Po njenem pričevanju so bile nekatere družine zaradi prisilnega odhoda tako obupane, da so svoje otroke pustile pri turških prijateljih. Verjele so namreč, da je preselitev le začasna in da se bodo nekega dne vrnile na svoje domove. Toda vrnitve ni bilo nikoli.

Ljudje, ki so zapustili Kayaköy, so izgubili svoje hiše, sosede in način življenja, ki so ga gradili več generacij. Njihovi domovi so ostali kot neme priče prisilnega ločevanja skupnosti in zgodovinskih dogodkov, na katere posamezniki niso imeli nikakršnega vpliva. 

Novi prebivalci niso želeli živeti v hišah, eden od razlogov pa je bila tudi modra barva sten

Po odhodu grškega prebivalstva so v naselje prispeli muslimanski priseljenci iz okolice Kavale. Vendar njihova naselitev ni potekala po pričakovanjih. Novoprispeli prebivalci niso bili zadovoljni niti z novimi domovi niti s terenom, na katerem je stalo naselje. Sčasoma so številni zapustili Kayaköy, hiše in druge stavbe pa prepustili propadanju.

Eden zanimivejših razlogov, zaradi katerih naj priseljenci ne bi želeli živeti v teh hišah, je bila njihova nenavadna barva. Stene tradicionalnih hiš so bile pobarvane modro. Po lokalnem verovanju naj bi ta barva odganjala škorpijone in kače, vendar takšen videz nekaterim novim prebivalcem ni bil všeč.

Sledi modre barve so še danes vidne na ruševinah približno 2500 kamnitih stavb. Njihovi zidovi, okna in ostanki nekdanjih domov pričajo o življenju, ki je na tem območju skoraj povsem izginilo.

Kayakoy
profimedia

Po odhodu prebivalcev je svoje začel opravljati čas. Močni potresi, uničujoča neurja in vremenski vplivi so postopoma razjedali stavbe. Omet se je začel krušiti, zidovi so popuščali, nekoč urejene hiše pa so se spreminjale v ruševine.

Zgodovinski ostanki na ogled za 3 evre

Čeprav je Kayaköy danes večinoma zapuščen, si lahko obiskovalci ogledajo njegove zgodovinske ostanke. Za vstopnino približno treh evrov se lahko turisti sprehodijo po nekdanjih ulicah in spoznajo arhitekturo naselja, ki je bilo nekoč dom več tisoč ljudem.

Kayakoy
profimedia

Med ogledom lahko izvedo tudi številne zanimivosti o vsakdanjem življenju nekdanjih prebivalcev. V hišah ni bilo prh, kakršne poznamo danes, vodo pa so v naselje dovažali na oslih.

Zanimive so tudi podrobnosti o takratni higieni. Namesto toaletnega papirja so prebivalci stara oblačila rezali na trakove, ki so jih po uporabi sežgali.

Posebno pozornost pritegne tudi urbanistična zasnova celotnega naselja. Hiše so bile načrtno zgrajene na strmih terasah, tako da nobena stavba ni zastirala sončne svetlobe sosednjim hišam. Takšna razporeditev kaže, koliko pozornosti so prebivalci namenjali urejanju prostora in zagotavljanju dobrih življenjskih razmer v skupnosti.

Kayakoy
profimedia

Med najbolj impresivnimi stavbami izstopa mogočna Zgornja cerkev, prepoznavna po rožnatem pročelju. Gre za eno najizrazitejših zgodovinskih stavb v Kayaköyu, vendar je vstop v njeno notranjost danes iz varnostnih razlogov prepovedan.

Neposredno nad cerkvijo plapola velika turška zastava, ki še posebej izstopa v kontrastu z intenzivno modrino neba in morja.

Kayaköy je danes veliko več kot le turistična znamenitost in nenavadna destinacija za ljubitelje zapuščenih krajev. Njegove ruševine so otipljiv opomin na prisilno izseljevanje, izginotje celotne skupnosti in dramatične posledice političnih odločitev z začetka 20. stoletja.

Vir: Raport

Za 3.000 evrov kupil kamnito hišo v gorah, med prenovo pa odkril nekaj, kar je staro 300 let