Ljudje smo pustili svoj pečat skoraj povsod na planetu, kljub temu se zdi, da še vedno obstajajo kraji, ki so se uspeli izogniti intenzivnemu človekovemu vplivu in ohraniti naravo v skoraj povsem neokrnjeni obliki.
Znanstveniki so preučili dve takšni območji v Tihem oceanu, ki predstavljata izjemi v svetu, kjer človekove dejavnosti vse bolj spreminjajo naravne ekosisteme. Gre za koralna atola Bikar in Bokak (znan tudi kot Taongi) v bližini Marshallovih otokov, ki po besedah raziskovalcev sodita med najbolj neokrnjene naravne habitate v celotni regiji, morda celo na svetu.
"Ta študija prinaša prvi celovit ekološki pregled novoustanovljenih nacionalnih morskih zavarovanih območij okoli atolov Bikar in Bokak, ki zajema vse – od neba in kopnega do globokega morja. Hkrati razkriva nekatere najbolj neokrnjene ekosisteme, ki so še ostali v tej regiji," je povedal Alan Friedlander, morski ekolog z Univerze na Havajih in glavni avtor raziskave.
Poudaril je, da ta atola nista dragocena le za Marshallove otoke, temveč za celoten planet. Posebej je izpostavil zasluge skupnosti z atola Utirik, ki je ta izjemno občutljiva naravna območja desetletja skrbno varovala v skladu s svojo tradicijo.
Bikar in Bokak sta najsevernejša atola Marshallovih otokov. Od najbližjega naseljenega atola sta oddaljena približno 116 oziroma 385 kilometrov, kar je eden od razlogov, da sta ostala razmeroma izolirana od človekovih dejavnosti.
Da bi ugotovili, kako dobro so ti ekosistemi v resnici ohranjeni, je raziskovalna skupina leta 2023 izvedla obsežno raziskavo kopnega, morja in zračnega prostora nad obema atoloma.
Znanstveniki so spremljali populacije morskih in obalnih ptic, kartirali rastlinstvo ter preučevali območja, kjer morske želve odlagajo jajca. Raziskovali so tudi koralne grebene in združbe rib, ki naseljujejo različne globine oceana.
Pri raziskavi so uporabili različne metode, od potapljaških pregledov in podvodnih posnetkov do kamer za raziskovanje globokega morja in celo podmornice. Tako so lahko ustvarili podrobno sliko biotske raznovrstnosti tega odročnega območja.
Dve leti pozneje so rezultati raziskave pripomogli k vzpostavitvi pogojev za razglasitev kar 48.000 kvadratnih kilometrov velikega morskega zavarovanega območja okoli obeh atolov. Gre za prvo tovrstno nacionalno morsko zavarovano območje na Marshallovih otokih.
"Na teh atolih so velike kolonije morskih ptic, dobro razvito avtohtono rastlinstvo in aktivna gnezdišča morskih želv," je pojasnil Friedlander.
Med atoloma obstajajo pomembne ekološke razlike
Po njegovih besedah so v vodah okoli atolov zabeležili tudi veliko biomaso grebenskih rib in prisotnost velikih plenilcev. Posebej izstopajo koralni grebeni atola Bokak, kompleksni habitati na srednjih globinah ter presenetljivo raznolike, a še vedno premalo raziskane združbe organizmov, ki živijo v globokem morju.
Med raziskavo so na obeh atolih potrdili ali domnevali obstoj 15 gnezditvenih kolonij morskih ptic. Znanstveniki so evidentirali tudi najmanj 266 skupin grebenskih rib, 138 skupin rib, ki živijo v večjih globinah, in 79 skupin globokomorskih rib. Zabeležili so še 15 skupin plenilcev, ki živijo v odprtem morju, med njimi morske pse in ribe vrste vahu (wahoo).
Čeprav imata Bikar in Bokak številne skupne značilnosti in na njiju živijo mnoge iste vrste, med atoloma obstajajo tudi pomembne ekološke razlike.
Ena najbolj opaznih razlik je povezana z morskimi želvami. Njihovo odlaganje jajc je bilo skoraj v celoti omejeno na atol Bikar, kjer je raziskovalna skupina evidentirala 132 vdolbin v pesku, ki predstavljajo gnezda zelenih morskih želv.
Po drugi strani je bila skupna biomasa grebenskih rib večja na atolu Bokak, kjer v podvodnih habitatih prevladujejo koralni grebeni. Bikar pa je izstopal po večji raznovrstnosti alg.
Grožnja klimatskih sprememb
Čeprav raziskovalci ne skrivajo navdušenja, vendarle tudi opozarjajo, da niti tako odročna in dobro ohranjena območja niso povsem zaščitena pred spremembami, ki vplivajo na celoten planet.
Študija, objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Marine Science, navaja, da naraščanje temperature oceanov, beljenje koral, dvigovanje morske gladine in spremembe v morski produktivnosti vse bolj vplivajo celo na najbolj izolirane tropske grebene.
Zato so podatki, zbrani med raziskavo, še posebej pomembni. Predstavljajo namreč izhodiščno referenčno točko, na podlagi katere bodo znanstveniki v prihodnosti lahko spremljali spremembe v teh ekosistemih in ugotavljali, kako močno podnebni in drugi globalni dejavniki vplivajo na njihovo preživetje.
Raziskovalci ugotavljajo, da v času, ko postajajo neokrnjeni morski habitati vse redkejši, atola Bikar in Bokak ponujata dragocen vpogled v videz in delovanje zdravih tropskih oceanskih ekosistemov, ki so skoraj povsem brez neposrednega človekovega vpliva.
Vir: Daily Mail
