Čeprav srečanja ljudi z morskimi psi v Jadranskem morju redno vzbujajo zaskrbljenost, statistika kaže, da so takšni incidenti izjemno redki.
Po podatkih organizacije Shark Research Institute je bilo od začetka uradnega beleženja napadov morskih psov v Jadranu zabeleženih 11 smrtnih primerov, od katerih se jih je devet zgodilo v hrvaškem delu morja.
Zgodovinski podatki navajajo, da se je prvi dokumentirani napad morskega psa na človeka v Jadranu zgodil 1. septembra 1868 v Trstu. Takrat je veliki beli morski pes napadel kopalko, zaradi česar so lokalne oblasti izdale opozorilo prebivalstvu.
Naslednji zabeleženi primeri so se pojavili šele na začetku 20. stoletja. Poleti leta 1907 so mediji poročali o smrtonosnih napadih v Krškem zalivu in pri Sućurju na Hvaru, čeprav podrobnosti teh incidentov še danes niso povsem pojasnjene.
Eden najbolj znanih primerov se je zgodil leta 1934 pri Kraljevici, ko je med plavanjem izginila sedemnajstletna Verica Novak iz Ljubljane. Njenega telesa niso nikoli našli, domnevali pa so, da jo je napadel veliki beli morski pes.
Temu je sledilo več hudih incidentov v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Med najbolj tragičnimi so bili napadi pri Budvi leta 1955, v Opatiji leta 1955 in 1961, pri Bakru leta 1966, v Iki leta 1971 ter pri Lokvi Rogoznici blizu Omiša leta 1974. V večini primerov je šlo za velike bele morske pse, vrsto, ki velja za najnevarnejšo za človeka.
Zanimivo je, da so bili vsi smrtno ponesrečeni tuji državljani oziroma obiskovalci, ne pa lokalni prebivalci.
Po letu 1974 v hrvaškem delu Jadrana ni bil zabeležen noben smrtonosen napad morskega psa. Zadnji resen incident se je zgodil leta 2008 pri Visu, ko je bil med potapljanjem hudo poškodovan slovenski potapljač Damjan Pesek. Morski pes ga je ugriznil v nogo in mu povzročil hude poškodbe mišic, arterij in živcev. Zaradi hitrega posredovanja in zdravniške pomoči je napad preživel, vendar je ostal trajni invalid.
Srečanja so danes redkejša kot kadar koli prej
V svetovnih morjih živi več kot 400 vrst morskih psov, v Jadranu pa jih je bilo zabeleženih približno 30. Le nekaj vrst velja za potencialno nevarne za človeka, med njimi posebej izstopa veliki beli morski pes.
Strokovnjaki poudarjajo, da so srečanja z velikimi morskimi psi danes precej redkejša kot pred nekaj desetletji. Razlog za to so spremembe v migracijah tun, njihovega naravnega plena, pa tudi zmanjšanje števila morskih psov zaradi intenzivnega ribolova.
Največja verjetnost srečanja z večjimi morskimi psi je na odprtem morju, zlasti na območjih okoli Visa, Jabuke in drugih oddaljenih otokov.
V zadnjih desetletjih so se populacije morskih psov po svetu močno zmanjšale zaradi prelova, uničevanja habitatov in zmanjšanja količine razpoložljivega plena. Zato so številne vrste danes zakonsko zaščitene.
Znanstveniki opozarjajo, da imajo morski psi ključno vlogo pri ohranjanju ravnovesja morskih ekosistemov in da lahko njihovo izginotje povzroči resne posledice za celotno življenje v oceanih in morjih.
Kljub veliki medijski pozornosti, ki jo vzbudi vsako srečanje z morskim psom, statistika kaže, da je verjetnost napada izjemno majhna. Strokovnjaki poudarjajo, da človek ni naravni plen morskih psov in da večina ugrizov nastane zaradi zmote ali radovednosti živali.
Del napadov povezujejo tudi s tveganim vedenjem ljudi, kot so oddaljevanje od obale, plavanje na območjih z veliko ribami ali ignoriranje opozoril pristojnih služb.
Čeprav ni razloga za paniko, strokovnjaki priporočajo nekaj preprostih previdnostnih ukrepov:
- upoštevajte uradna opozorila in priporočila reševalcev,
- izogibajte se plavanju daleč od obale,
- uporabljajte označena in ograjena kopališča,
- ne nosite vpadljivega nakita, ki lahko odbija svetlobo,
- ne vstopajte v morje, če so v bližini opažene večje jate rib ali morski plenilci.
Vir: 24sata.hr, Telegraf
