Stavba je nekoč igrala pomembno vlogo ...
Kolikokrat se med sprehodom po mestu ustavite ob zanimivi stavbi, zazrete vanjo in razmišljate o njeni zgodovini, spremembah namembnosti, usodah ljudi, ki so jo naseljevali? Sploh v starejših središčih mest je stavb, ki bi lahko pripovedovale neverjetne zgodbe, obilo.
Tudi v Ljubljani, kjer na vogalu Cankarjeve ceste in Beethovnove ulice stoji stavba, ki se je nekoč imenovala palača Dunav.
Danes so v njej poslovni prostori, v pritličju pa restavraciji z balkansko hrano Cewapi in mehiško Joe Peña’s, vendar estetsko pročelje z detajli iz kamna travertina in kakovostna arhitektura, značilna za trideseta leta prejšnjega stoletja, še vedno pričajo o tem, da je nekoč igrala pomembno vlogo.
Morda vas zanima tudi:
- Čista nostalgija: ljubljanski lokal, v katerem boste obujali spomine na mladost in čase še iz Jugoslavije (FOTO)
- Prva kavarna v Evropi: ne boste verjeli, v katerem mestu so jo odprli (Slovenci ga dobro poznamo)
Po pisanju Boga Zupančiča v knjigi Usode ljubljanskih stavb in ljudi je palačo nekdanje zavarovalnice Dunav načrtoval zagrebški arhitekt Dionis Sunko. V medpritličju je imela prostor zavarovalnica, v pritličju so bili lokali in trgovine, v višjih nadstropjih pa razkošna stanovanja. V stavbi so denimo stanovali odvetnik dr. Ivo Benkovič, gradbeni inženir Mirko Vedenik, trgovec Alojz Pintar, pesnik in dramatik Pavel Golia in drugi pomembni meščani.
Ti so imeli na voljo številne tehnične novosti: služinčad so lahko poklicali s prižiganjem lučk na tabli v predprostoru pred kuhinjo, poleg kopalnice za gospodinjske pomočnice je bila na terasi pralnica z velikim nadstreškom za sušenje perila, v preddverju govorilnica, v kateri so lahko obiskovalci najavili svoj obisk, pa sodobno dvigalo.
Stavbo je na zunanji strani krasil tudi prepoznaven svetlobni napis DUNAV, a so ga pozneje opustili.
Slaščičarna, ena ključnih mestnih točk
Večina starejših meščanov stavbo sicer povezuje z legendarno slaščičarno Petriček, ki je na mestu današnjih restavracij obratovala od tridesetih let do leta 1998 (vmes je ime sicer spremenila v Slaščičarna in kavarna Tivoli). To je bila ena ključnih mestnih točk, kamor so zahajale tako fine ljubljanske dame kot umetniki in mladi.
Slaščičarna je označevala začetek tivolske promenade, gostom pa so po navedbah portala Stare slike ponujali pijače, kavo, čaj, čokolado, likerje in domača desertna vina, sveži sladoled, parfait in različne kreme.
Kot specialiteto so oglaševali vse vrste slaščic, za katere tisti, ki se Petrička še spomnijo, pravijo, da so bile najboljše v Ljubljani, fino čajno in slano pecivo, vse vrste bombonov in bombonier ter velikonočne pince in pirhe. Želeno so dostavili tudi na dom.
