Vid Legradić | 25. 2. 2022, 10:15

Zbudile so se žabe (in brez skrbi, od krote še nobeden ni dobil bradavic)!

profimedia

Ste pred kratkim že videli prostovoljce, ki požrtvovalno pobirajo in prenašajo žabe iz ene na drugo stran ceste? Zaradi tople zime so letos oživele že pred zadnjim tednom v februarju, ki običajno pomeni začetek spomladanske migracijske sezone žab.

Čeprav majhne in na videz sluzasto neprivlačne, predstavljajo te živali pomemben člen v zdravem ekosistemu. Poleg onesnaženja jih zelo ogrožajo podnebne spremembe, ki motijo njihov življenjski cikel in rušijo ekološko ravnovesje.

Ali je v vašem kraju preveč komarjev? Morda je razlog za to prav padec števila žab.

Žabe so okoljski kazalnik. Če je okolica vašega doma primerna za žabe in le-te tudi tam tudi živijo, pomeni, da je okolje tam zdravo in čisto.

Odrasle žabe dihajo na dva načina - s pomočjo pljuč in kože. Da njihova koža omogoči izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida, mora biti vlažna, saj izmenjava dihalnih plinov poteka preko vode. Ker absorbirajo vodo neposredno skozi svojo kožo (zaradi tega jim ni nikoli potrebno piti) so še posebej občutljive na onesnaževala kot so pesticidi in kisli dež. Zaradi te lastnosti ter zaradi degradacije okolja skoraj zmeraj ena prvih vrst, ki so prizadete. To velja za vse dvoživke in tudi nekatere žuželke, na primer metulje.

V Sloveniji živi 13 vrst žab. Največja je krastača, ki lahko doseže tudi do 15 centimetrov v dolžino. Bolj znane domače vrste so še sekulja, zelena rega in urh. Prav vse naše vste preživijo leto v svojevrstnem ritmu menjavanja življenskih okolij. Ta trenutek se s koncem februarja zbujajo iz hibernacije. Ko se zbudijo (predrami jih temperatura 4 stopinje Celzija ali več), se odpravijo proti drstiščem. Ta so navadno manjše stoječe vode, mlake ali podobna vodna telesa. Kako jih žabe najdejo in po kakšni analogiji potekajo vsakoletne spomladanske migracije po zmeraj enakih »žabjih cestah« je še danes skrivnost. Morda preprosto sledijo instinktu, obstaja pa tudi teorija, da se orientirajo po zvezdah. Pozno spomladi in zgodaj poleti se začne sezona parjenja. Po opravljenih paritvenih dolžnostih žabe zapustijo vodna telesa in se odpravijo v gozd, na travnike ali v gosto podrast. Ko jeseni nastopijo prve nižje temperature, si poiščejo zavetje v tleh, med koreninami ali pod padlimi gnijočimi debli. Tam prezimijo in počakajo na konec zime in na nov krog življenja.

Ni pa nenavaden le žabji življenjski in razvojni cikel. Žabe so zanimive že same po sebi. Nos in oči imajo nameščene na vrhu glave. To jim omogoča, da vidijo in dihajo tudi, ko je večina njihovega telesa pod vodo. Izbočene oči jim omogočajo skoraj 360 stopinjsko vidno polje. Vidijo vsenaokrog sebe. Za povrh pa oči služijo še požiranju. Vsakič, ko žaba pomežikne, potegne svoje oči navzdol. Tako potisne hrano v grlo. Še zlasti ob velikem grižljaju je priročno imeti takšne oči .

Najpogostejša hrana, ki jo jedo žabe, so žuželke, pajki, črvi, polži in ličinke. Včasih se na jedilniku znajdejo še majhne ribe. Tudi žabe same so hrana. Privoščijo si jih predvsem ptice in sesalci, zato predstavljajo pomemben člen v prehranjevalni verigi. Tudi v kateri od tradicionalnih ljubljanskih gostiln se lahko še naročijo. Žabji kraki imajo podoben okus kot piščanec. Tudi priprava je podobna. Običajno se jih jé ocvrte ali na žaru. Nekateri kuharji jih pred obdelavo zaradi boljšega okusa namakajo v svežem mleku, spet drugi v slanici, da med pripravo ohranjajo vlago. Ste jih že poskusili?

Visoki kulinariki navkljub je še zmeraj pomembno, da se zavedamo ekološkega pomena žab. Zato v naslednjih tednih na cestah, ki jih prečkajo žabje selitvene poti, vozimo oprezno. Še posebej med deževnimi večeri in nočmi. Če se boste odločili žabam na njihovi poti še pomagati pa brez skrbi - od krote še nobeden ni dobil bradavic.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.