12. 2. 2014, 10:13 | Vir: Liza

Žarko Kuc: Za poklic klovna so zdaj bolj žalostni časi

Goran Antley
Žarko Kuc (foto: Goran Antley)

Žarko Kuc

Zase pravi, da je edini klovn na svetu, ki je klovn 24 ur na dan, in to od Kopra do Murske Sobote. Žarko Kuc se je v poklicu klovna Žareta našel. Dela tako, da se ima tudi sam v redu. V svetu zabave je 25 let, klovn pa je že 20 let.

Kako to, da ste izbrali poklic klovna?

Žarko: Ukvarjal sem se z glasbo in si rekel, da bi zraven še kaj počel. Spomnil sem se, da bi lahko imel skeče, nisem pa še razmišljal o poklicu klovna. Potem mi je ideja postala všeč in odločil sem se za poklic kovna. Zdaj sem klovn že 20 let.

Kaj pravzaprav zaobjema poklic klovna, 'guncanje afen' ali gre še za kaj več?

Žarko: Je kar več. Treba je pogledati ljudi, jih začeti zabavati in biti zelo dober psiholog.

Kako zabavate ljudi?

Žare: Žongliram, piham balončke in iz njih oblikujem figure, hodim po žici, pristopim k ljudem, igram instrumente ... Da lahko vse zdržim, moram biti kondicijsko dobro pripravljen.

Je težko zabavati ljudi, jih nasmejati?

Žarko: Moraš se delati norca iz samega sebe in potem še iz drugih, da si smešen. Imeti moraš dobro mimiko.

Kako se pripravljate za nastope?

Žarko: Doma vadim le, ko pripravljam kaj novega, starih stvari ne vadim. Vsako jutro telovadim, hodim na fitnes in v savno ter veliko plavam.

Kaj bi rekli za svoj poklic?

Žarko: Včasih je tudi naporen in žalosten, kot vsak poklic ima slabe in dobre strani.

Kaj pa vam je všeč?

Žarko: Dobro je, da te dobro plačajo za opravljeno delo, da naročnik spoštuje tvoje delo in seveda, da lepo narediš.

Kaj pa vam pri vašem poklicu ni ravno pogodu?

Žarko: Ko so ljudje zoprni, težki, potem sem malo slabe volje, le da tega ne pokažem.

Zdržite biti smešni eno uro? Vam kdaj 'zmanjka' na nastopu?

Niti ne. Gledam Vida Valiča, ko nastopa na stand upu, tega se mora naučiti. Drugače je zabavati naravno. Meni je to prirojeno, vidim ljudi in jih takoj zabavam. Sem pa zdržal tudi že več. Včasih sem ljudi zabaval po vse noči. Igral sem klovna in 'špilal' glasbo. Potem prideš domov izžet kot cunja, saj te vse boli in potrebuješ dva dni, da prideš k sebi.

Pridete tudi na dom?

Žarko: Pridem na poroke, obletnice, presenečenja, v trgovske centre ... Ni več toliko dela kot včasih, ampak za sproti je.

Ljudem ni več toliko do smeha?

Žarko: Ni, zdaj so bolj žalostni časi za žalostne klovne. Že Ježek je rekel, da so žalostni in veseli klovni.

Ste tudi doma zabavni?

Žarko: Kakor kdaj. Včasih sem žalosten, včasih pa tudi zabaven.

Kaj pa rečeta na vaš poklic hčerki?

Žarko: Ena ima 18 let, druga pa 15. Mislita, da imata norega očeta, sicer mi ravno tega ne rečeta. Sta pa name gledali približno tako, ko sta bili mlajši. Zdaj že gledata malo drugače, ker vesta, da od tega živimo. Verjetno jima je bilo kar malo nerodno.

Kako pa žena gleda na vaš poklic?

Žarko: Žena je frizerka, spoznala me je kot glasbenika, potem pa sem začel delati kot klovn. Sprejme, saj je to moja služba.

Bi počeli kaj drugega?

Žarko: Za zdaj ne, sem izučen avtoklepar, ampak dobro mi je šla glasba, pa tudi na otročje mi je šlo in sem postal klovn.

So vam tudi drugi prigovarjali, da bi bili klovn?

Žarko: Tudi. Vesel sem, da sem se našel.

Kako vas sprejmejo sokrajani?

Žarko: Včasih so me imeli malo za norega, ampak zdaj, ko vidijo, da od tega živim, vidijo, da je to resna stvar.

Spremljate tudi druge klovne, kako in kaj počnejo?

Žarko: Dvakrat sem šel v Rusijo, kjer sem si pogledal šole za klovne in cirkuse. Sicer pa tudi prek televizije spremljam različne cirkuse, vedno si pogledam posnetke iz mednarodnega cirkuškega festivala v Monte Carlu. Veliko novega ravno ne more biti več, razen če se sam česa spomniš.

Bi delali v cirkusu?

Žarko: Ne bi. Odločil sem se, da sem odvisen le sam od sebe in od nikogar drugega. Kombi imam vedno pripravljen, je kot potujoča delavnica. V njem so spravljene obleke, inštrumenti, rekviziti, vse, kar potrebujem. Sicer pa imam ogromno rekvizitov, za poln šleper.

Kaj vam ljudje običajno rečejo, ko zaključite?

Žarko: Vse sorte. Imam različne koncepte za klovne. Včasih se odločim, da naredim zabavo na podlagi tega, kar je slavljenec po poklicu. Če je zidar, se hecam na to temo. Nekateri mi rečejo, da sem odbit. Eni me spoštujejo, eni pa si mislijo: "Eh, kaj sploh to je?" A se zaradi tega nič ne sekiram.

Običajno od vas pričakujejo, da boste tudi zunaj službe zabavni?

Žarko: Zaradi tega imam velikokrat težave. Recimo pridem na banko in mi rečejo, naj napihnem balon ali da se nasmejim, pa se ne morem vedno. Otroci pa me že itak vsi poznajo.

Meni je moj poklic všeč, opravljal ga bom, dokler bom zdrav, saj vključuje veliko gibanja in pozitivne energije. Še vedno pa lahko rečem, da nekam ne grem. Če sem recimo slabe volje ali bolan, rečem, da sem zaseden. Ni dobro reči, da ne greš. Nekajkrat sem bil že kar precej utrujen in sem raje rekel, da sem zaseden. Če si preutrujen, ne moreš biti dober. Ni vse v denarju.

Katere inštrumente igrate?

Žarko: Harmoniko, sintesajzer, bobne, trobento in bariton. Imam boben za na hrbet, da obenem igram še na bas in činelo ter harmoniko.

Kaj rečete tistim, ki menijo, da je vaše delo zgolj zabava?

Žare: Rečem jim, naj me poskusijo zabavati, da se bom smejal do solz in jim bom plačal.

Dokazano je, da je smeh zdravilen. Ste tudi malo 'zdravnika'?

Žarko: Malo sem, sebi tudi ne škodujem. Ti pa ljudje zavidajo, ker pri delu uživaš, oni pa tega ne morejo. V tem sem se našel.

Starši so mi rekli, ker sem bil nemiren, živahen, da sem bil klovn. Starše sem vprašal, zakaj me niso dali za klovna?

Napisala Suzana Golubov, foto Goran Antley

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.