Sveža doza zdravniških modrosti: novi knjigi sta izdala ...

Lansko leto so v Sloveniji izrazito zaznamovale knjižne uspešnice, ki so jih napisali – zdravniki. Vse rekorde je podrlo Življenje v sivi coni mladega specializanta infektologije Davida Zupančiča, ki si je zavidanja vrednost skupnost že prej zgradil na družbenem omrežju Instagram. Njegova knjiga trenutno velja za najhitreje prodajano knjigo v zgodovini založbe Mladinska knjiga, na prvi uradni ljubljanski predstavitvi knjige pa je na podpis mladega avtorja čakalo več kot dvesto ljudi.

V približno enakem obdobju so se slovenski bralci navduševali še nad knjigo Smešno, ma non troppo, zbirko kolumn o življenju zdravnika priznanega pediatra in infektologa Marka Pokorna, Karanteno, zadnjim romanom uglednega imunologa in mikrobiologa Alojza Ihana, ki se že vrsto let udejstvuje tudi na literarnem področju, avtobiografijo zdaj že pokojnega kirurga Eldarja M. Gadžijeva Škarje, prosim in romanom Noč na obisku Franja H. Najija, predstojnika oddelka za kardiologijo in angiologijo v UKC Maribor, ki je ravno tako kot Ihan napisal že več leposlovnih del.

Sveža zdravniška literatura

Očitno pa vala zdravniških pisanj še ni konec. David Zupančič je namreč prav danes najavil, da je izšla njegova težko pričakovana druga knjiga Znanost mirnega življenja. Kot smo že poročali, tokrat ne gre za roman, pač pa za kombinacijo življenjskih nasvetov v zvezi s stresom, odnosi, meditacijo, spanjem, lenarjenjem, pozornostjo ... in medicinske strokovne podlage, podane na poljuden način.

Zupančič je pred časom povedal, da ga je projekt izzval na globoki ravni, saj se mu je sprva zdelo, da gre za preveč ambiciozno zastavljeno delo, vendar je bilo pisanje knjige zanj na koncu terapevtsko.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Vida Iglicar (@vidaiglicar)

Obenem je sveža iz tiskarne tudi knjiga Skalpel znanega rekonstruktivnega in estetskega kirurga prof. dr. Uroša Ahčana. Ahčan v knjigi piše o pacientih, strokovnih dilemah in posegih, ki so se ga v dolgoletni karieri najbolj dotaknili, ter kritično razmišlja o sreči, lepoti, družbi, v kateri živimo, in stranpoteh zdravstvenega sistema.

Zdravniki pisatelji skozi zgodovino

Če se vam zdi nenavadno, da nekdo hkrati vihti skalpel (ali poljuben zdravniški pripomoček) in pero (oziroma drsi po tipkovnici), naj vam ponudimo kratek skok v zgodovino. Poleg sodobnih zdravnikov, ki so (bili) hkrati zelo dobro prodajani avtorji ali pa so zdravniško kariero zavoljo pisanja celo popolnoma obesili na klin (Adam Kay, Oliver Sacks, Khaled Hosseini in drugi), se na seznamu zdravnikov-pisateljev znajde tudi kar nekaj klasikov svetovne literature, o katerih tega morda niste vedeli.

To so na primer Anton Čehov, ki je ob pisanju ves čas delal kot zdravnik, Mihail Bulgakov, ki se je po skoraj smrtnem tifusu, ki ga je dobil med opravljanjem dela vojaškega zdravnika, popolnoma posvetil literaturi, Friderich Schiller, W. Somerset Maugham, ki se je po uspehu prvega romana odločil, da bo študij medicine obesil na klin, in oče Sherlocka Holmesa Arthur Conan Doyle.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol