23. 2. 2022, 07:00 | Vir: STA

Zimske počitnice bodo marsikje izkoristili tudi za pripravo pustnih mask, ki imajo bogato zgodovino

Bor Slana/STA

Priprave na pustno rajanje so že v polnem teku. Ključna bo izbira pustne maske, ki si jo lahko izdelate tudi sami. Na Ljubljanskem gradu so denimo med zimskimi počitnicami pripravili ustvarjalne delavnice, na katerih bodo otroci prvega triletja osnovne šole ves teden spoznavali maskiranje, pust in njegove korenine, pa tudi izdelali svojo masko.

Že v ponedeljek so spregovorili o najstarejših maskah z rogovi, s katerimi se je človek lažje približal živali, je povedala strokovna sodelavka za izobraževalni program na gradu Petra Kučič. Zatem pa so se podali na lov za rogovi, ki so jih skrili pripravljavci programa.

Drugi dan programa so organizatorji namenili šemljenju na gradovih, kjer maskiranje ni imelo obrednega pomena, ampak je pomenilo zabavo. Zaobšli ne bodo niti grajskih norčkov. Na delavnici si bo vsak izdelal svojo norčavo kapico, nato pa se bodo vživeli v vragolije grajskih norčkov in poskrbeli za dan, poln smeha.

Sredi tedna bodo pogledali v skrivnost beneških mask, je napovedala Kučičeva, ki je po izobrazbi umetnostna zgodovinarka. Benečani so bili v preteklosti pod maskami precejšen del leta, ne le v času pusta, maskiranje pa so izkoristili kot priložnost za sproščeno vedenje, o čemer je med drugim v 18. stoletju pisal pustolovec in pisatelj Giacomo Casanova.

Beneški karneval, ki je bil prvič zabeležen leta 1268 in po katerem so se zgledovali v drugih mestih v Evropi, so skozi stoletja omejevali in s številnimi zakoni prepovedovali nošenje mask. Prepoved iz leta 1797 je veljala skoraj 180 let, do leta 1979, ko se je italijanska vlada odločila znova poudariti zgodovino in kulturo Benetk in je s tem namenom obudila karneval.

Otroci se bodo na maske v Sloveniji osredotočili v četrtek, pri čemer jih bodo zanimali zlasti kurenti. Obhodi kurentov sodijo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji, s kurentovanjem na Ptuju od 60. let 20. stoletja pa je kurent postal najbolj množičen tradicionalen pustni lik na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah in je danes tudi najbolj prepoznaven slovenski pustni lik.

Po navedbah etnologov iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož so pustno opremo, korantijo, v preteklosti delali doma iz najrazličnejših materialov, sredi 20. stoletja pa se je začela uveljavljati enotna podoba kurentov. Izdelovanje opreme so namreč začeli prepuščati posebnim izdelovalcem.

Zadnji dan počitniških delavnic na Ljubljanskem gradu bodo raziskovali svetovno znane karnevale in v njih poiskali navdih za masko, ki si jo bo izdelal vsak sam, je še sklenila Kučičeva.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.