36 let boja z demoni v objektivu Jona Alperta: šokantne podobe odvisnosti z ameriških ulic

Kot je mogoče sklepati iz naslova, je filmar Jon Alpert (večkratni emmyjevec je tudi avtor HBO-jevega Bagdad ER) protagoniste s težko življenjsko usodo spremljal kar 36 let.

Tretji in zadnji del njegove epske dokumentarne trilogije Life of Crime (Žločinsko življenje) sklene zgodbo treh prijateljev v primežu odvisnosti (pred tem sta izšla že filma Leto v zločinskem življenju (1989) in Zločinsko življenje 2 (1998)).

Alpert je zavzel veristični pristop "muhe na zidu", odvisnike je s kamero, skrito pod oblačili, spremljal tako med prebijanjem skozi vsakdanjik, zaznamovan z malimi (in večjimi) zločini, kot med rednimi epizodami v zaporu - v 80. in 90. so se ameriške oblasti v sklopu "vojne proti mamilom" odločile za represiven pristop k težavi -, po katerih vedno znova verjamejo, da bodo le ušli svojim demonom.

Robu, dolgoletnemu malemu kriminalcu in odvisniku, dobro kaže, ko se po dveh letih vrne iz zapora in dobi delo v trgovini. A ga nato zaradi dolge kartoteke odpustijo, in spet je ujet v začaran krog heroinskega pekla.

Droga, državni sovražnik št. 1

Film preskakuje med različnimi časovnimi obdobji in uspešno prikaže nihanja in strašljive vzorce odvisnosti, v svoji neposrednosti pa gre tako daleč, da nam ne prihrani niti pogleda na razpadajoče Robovo truplo, ki ga odkrijejo šele več dni po usodnem "zlatem šusu".

Freddie, ki je poleg odvisnosti tudi HIV-pozitiven, se po 10 letih za zapahi nikakor ne uspe prilagoditi na življenje tam zunaj, slabe življenjske odločitve pa so že vplivale tudi na njegovega odtujenega sina, ki mu je sledil na napačno stran zakona. Še en tragičen konec je tako v resnici neizogiben.

Deliris, mama treh otrok - že pri devetih ji hči Kiky vešče pregleduje roke za sledi injekcijskih igel -, se je na pragu srednjih let dokočno otresla heroina, ki jo je večkrat spravil za zapahe zaradi kraj in prostitucije, in postala prava lokalna junakinja. Dobila je priznanje skupnosti za izjemno angažiranost v boju proti odvisnosti in s tem veselim dogodkom je Alpert želel skleniti epsko zgodbo.

A nato je prišel covid-19 in vsi podporni sistemi, ki so bili na voljo Deliris, so odpovedali ...

Alpert je s sklepnim delom cikla želel sporočiti, da najsmrtonosnejši sovražnik Amerike niso države, s katerimi bijejo vojne, ampak mamila: v letih, ko je nastajal dokumentarec, je v ZDA za posledicami uporabe mamil umrlo pet milijonov ljudi, skoraj petkrat več kot na bojiščih Bližnjega vzhoda in drugod.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol