Rokometni klub Črnomelj: Na prvem mestu tradicija, ne zmage

Njihovi člani so stari od rosnih "cicibanskih" šest pa vse do "veteranskih" 70, vsi se v svojih kategorijah tekmovalno udejstvujejo - pri najmlajših sicer sprva brez beleženja rezultatov.

Ko gre za najmlajše generacije, torej otroke, so zmage na tekmovanjih čisto na dnu lestvice prioritet, v ospredju je to, da se naučijo ekipnega dela: sodelovanja in odgovornosti do sebe in do drugih. Saj je vendar to skupinski, ne individualen šport.

Bistveno je sodelovanje

"Lahko si najboljši strelec, a to, si dal 20 golov, ni pomembno, če jih tvoja ekipa prejme 30. Bistveno je sodelovanje, spoštljiv odnos do soigralcev, do nasprotnikov, do sodnikov. In vpetost v lokalno okolje, v svojo generacijo ... Pa neka tradicija, ki jo ima rokomet pri nas. To nam je bolj pomembno,” razmišlja sogovornik Igor Jakovac, član upravnega odbora.

Kot klub se od drugih razlikujejo predvsem v tem, da njihovo delovanje temelji na medgeneracijskem sodelovanju, saj so v delovanje kluba, ki deluje tudi s podporo NLB, vpeti tako rekoč vsi, pomagajo na področjih od organizacije tekem do varnostnih služb.

Zato ne preseneča, da je v klubu tudi veliko družinskih zgodb, ki povezujejo generacije: prvi sin predsednika kluba Saša Maleriča igra pri starejših dečkih, drugi je pri mini rokometu; trener Marjan, ki je hkrati tajnik, ima dve hčerki, ki pomagata v klubu z družbenimi omrežji, administracijo ...

Iz generacije v generacijo

Večina veteranov je začela igrati v klubu, ko so še bili otroci. Če bi si ogledali spisek vseh članov, se priimki ponavljajo iz generacije v generacijo. Tako denimo Miha igra pri mladincih, oče pri veteranih. Veliko je bratskih dvojic. Spletle pa so se tudi romantične povezave.

Veliko dajo na tradicijo, odgovornost do nadaljevanja izročila jih motivira. Pri manjših, lokalnih klubih se v zadnjih letih, tudi zaradi koronske krize, dogaja, da razpadejo ali gredo v zaton. To se je zgodilo tudi rokometnemu klubu v sosednjem kraju, a Črnomaljci so trdoživi:

"Mi smo še zmeraj tukaj in nam tudi uspeva. Na to smo ponosni,” povedo.

V klubu deluje osem trenerjev - vsi so igrali ali pa še igrajo v klubu - in trije dodatni, ki jim pomagajo. Potem so tu še trije fizioterapevti in še eden, ki tudi igra. Dvorana pa pripada tamkajšnji srednji šoli, ki skrbi za vzdrževanje prostorov. Za delovanje kluba potrebujejo približno deseterico ljudi, pove sogovornik.

Vse trenerje druži ljubezen do dela z mladimi in do športa samega, v katerem so igrali. Vse skupaj je zelo ljubiteljsko, amatersko, poudarjajo, saj "nismo pridobitna organizacija". Zgodi se tudi, da gre igralec med trenerje, se nato vrne med igralce, hkrati pa še vedno opravlja trenersko delo.

"Enkrat v športu, vedno v športu"

Šport igra pomembno vlogo v življenjih članov - tudi ko se upokojijo iz dejavnega igranja, se še vedno ukvarjajo z rokometom, tenisom, smučanjem, itd. Spremljajo športe, hodijo na športne prireditve ...

"Ko enkrat vzljubiš šport, posebej če ga igraš, ti prežema življenje tako ali pa drugače. Enkrat v športu, vedno v športu."

Najvidnejši član v zgodovini kluba je bil zdaj pokojni Tine Svetič, ki je za klub igral vse do svojega 44. leta. Bil je učitelj športne vzgoje v Ljubljani, ki je v rokomet pospremil več kasneje vidnih slovenskih igralcev, pa Uroša Bregarja, selektorja ženske reprezentance.

Največji dosežek kluba sega v “davno” zgodovino, torej v 50. leta, ko so imeli še žensko selekcijo in so članice postale državne prvakinje. Sicer pa so najbolj ponosni na to, da, medtem ko klubi okoli njih ugašajo, oni še vztrajajo in “vozijo naprej” ter vzdržujejo tradicijo.

Kljub trenutni "koronski" situaciji število članov kluba ostaja enako, giba se okrog 70. Sicer pa je tudi znotraj kluba klasični osip kot pri drugih športih, največ članov se za slovo odloči na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, torej v najstniških letih. Nekaj mlajših članov je med korono presedlalo na nogomet, ker so lahko trenirali na prostem, so se pa po omilitvi ukrepov v večini vrnili.

Prijateljstvo onkraj meje

Že več kot 25 let se obiskujejo z dalmatinskimi kolegi iz RK Hvar. Vsako leto črnomaljski najmlajši in veterani septembra obiščejo ta sončni otok, hvarski veterani v Črnomelj pridejo novembra in mlajši člani februarja.

Dolga leta sodelujejo tudi z RK Petrinja, je pa zdaj to okrnjeno zaradi potresa in korone. Temu prijateljskemu klubu so po lanskem potresu v klubu finančno pomagali - za Petrinjso so, poleg klubskega dela, prostovoljno donirali tako rekoč vsi: od najmlajših do članov in veteranov.

Kaj je tisto, kar je sogovorniku dal klub?

"Odlično priložnost in izgovor za druženje in ohranjanje stikov s prijatelji in kolegi. Klubsko delo je nekaj, kar te vpne v domač kraj in te po sili razmer dobesedno prisili v ohranjanje stikov, kar je super."

Iščete športni klub za svojega otroka? Kontaktirajte jih:
031 685 372, Marjan Novak
marjan.novak4@siol.net
http://www.rkcrnomelj.si/

NLB Šport mladim: Ker smo tu doma, podpiramo lokalne športne klube
Verjamemo, da dom ni le točka na zemljevidu. Dom je tam, kjer so ljudje, ki nam pomenijo največ. Naš dom je tu, z vami in med vami. Zato kot največja bančna skupina s sedežem v Jugovzhodni Evropi skrbimo za boljšo kakovost življenja v regiji in želimo prispevati k razvoju širšega družbenega okolja. V okviru projekta NLB Šport mladim podpiramo športne klube po vsej Sloveniji, ki s športnim izobraževanjem mladih na lokalni ravni spodbujajo h gibanju in zdravemu življenju ter so pomemben steber družbenega razvoja. S povezovanjem različnih lokalnih skupnosti in vzgojo mladih namreč lahko dosegamo več. 
Več o projektu NLB Šport mladim