Ameriški športnik je z dosežkom v hipu pritegnil pozornost svetovne javnosti, saj je pot premagal v rekordnem času in ga izboljšal za več kot uro! Strokovnjaki pa opozarjajo, da rezultata nikakor ne moremo meriti z enakimi merili kot običajne športne dosežke.
Najvišja gora sveta, Mt. Everest, je bila vnovič prizorišče rekordnega podviga. Strokovna spletna stran ExplorersWeb piše, da je ameriški ultramaratonski tekač Tyler Andrews pot od baznega tabora do vrha 8848 metrov nad morjem zmogel v manj kot desetih urah.
Andrews je rekord šerpe Lhakpe Geluja iz leta 2003 izboljšal za dobro uro. Nemška tiskovna agencija dpa piše, da je Andrews poskrbel za izjemen dosežek, ki zbuja pozornost med alpinisti, vendarle pa gre za traso, na kateri so rekordi težko primerljivi.
"Seveda gre za izjemen dosežek, če v takšnem času osvojiš vrh, tudi s pomočjo kisika. Večina ljudi od zadnjega baznega tabora na 7.950 metrih, pa do vrha potrebuje veliko več časa," pravi vodja himalajskega arhiva podatkov Billi Bierling.
Prezgodaj uporabljen kisik?
Sama pa je mnenje, da se rekorda na gori, ki je dosežen s pomočjo dodatnega kisika, ne more meriti na enak način, kot se merijo rekordi pri stadionski atletiki. Sama pravi, da na rekord vzpona na Everest lahko vpliva količina uporabljenega kisika in tudi dejstvo, kdaj ga posameznik začne uporabljati.
"Mislim, da bi bil tak rekord verodostojen brez uporabe dodatnega kisika," še previ Bierling, tudi sama alpinistka, ki trdi, da se razmere za posameznika z nadmorsko višino zelo spremenijo in kisik vidi kot sredstvo za izboljšanje dosežka. Vzpon na vrh brez dodatnega kisika pa zmorejo le redki, tudi Andrews v več poskusih pri tem ni bil uspešen.
"Kot športnika me je vedno motiviralo preizkušanje lastnih mej. Vzpon na vrh v 9:55 ure je bil zame eden najtrših podvigov v življenju," pa spletna stran ExplorersWeb povzema Andrewsa.
Tam pišejo tudi, da je Andrews začel dodatni kisik uporabljati že na nadmorski višini 6400 metrov, prej omenjeni nekdanji rekorder Lhakpa Gelu, ki je do vrha potreboval slabih 11 ur, pa si je z njim pomagal šele na razdalji od zadnjega baznega tabora 4 do vrha.
Letošnje razmere ugodne
Pri rekordu prav tako ne gre spregledati, da se zaradi snežnih razmer na gori sama trasa vzpona vsako leto nekoliko spremeni in letos so bile razmere ugodne, zato je bila smer precej direktna, pa tudi število prečenja ovir z lestvami je bilo manjše kot v preteklih letih.
Sicer pa je sezona vzponov na Everest končana, kar je Američanu omogočilo, da se je takorekoč neovirano vzpel na goro. To mu letos ne bi uspelo 20. maja, ko se je na vrh povzpelo rekordnih 274 ljudi in zasedlo slavni Hillary Step.
Bierling je bolj kot Andrewsa med letošnjimi himalajskimi dosežki izpostavila Poljaka Barteka Ziemskija. Ta je letos opravil vzpon in smučarski spust z Lhotseja in Everesta. Morda bo enakega mnenja jeseni, ko naj bi se na Manaslu povzpela tudi slovenska odprava in opravila smučarski spust.
