Kristjan Čeh, Nika Križnar, Tina Šutej: kdo vse je med športniki, ki so na Evropskih igrah osvojili zlate kolajne?

V Krakovu so se sinoči po 14 dnevih sklenile tretje Evropske igre. Slovenski športniki - zastavo na zaprtju je nosila tekvondojistka Tyra Barada, z zlatom in srebrom najuspešnejša slovenska športnica na igrah, so osvojili 13 kolajn, od tega tri zlate, osem srebrnih in dve bronasti. To jo je na koncu na lestvici uspešnosti držav po žlahtnosti odličij uvrstilo na 20., po samem številu kolajn pa na 21. mesto.

Slovenci boljši kot na zadnjih igrah

Po obeh kriterijih so bili najboljši Italijani, ki so domov odnesli okroglih 100 kolajn, od tega 35 zlatih. Po številu zlatih so ji sledili Španci (21), po skupnem številu pa Nemci (62). Uspeh Italijanov niti ni presenetljiv, saj je sedež Evropskega olimpijskega komiteja v Rimu, kar je po mnenju mnogih zelo vplivalo na izbiro športov, ki so jih Poljaki uvrstili na igre.

Slovenija je osvojila dve kolajni več kot na prvih dveh igrah v Bakuju in Minsku skupaj, a dosežke je nemogoče primerjati, saj je bilo v Krakovu največje število športov doslej, prav tako pa so bili športi različni kot na prvih dveh. Slovenci so imeli srečo, da so na igre uvrstili neolimpijski taekwondo, kjer so osvojili štiri kolajne, dve, zlato in srebro, si je okrog vratu obesila Barada, po eno pa sta osvojili Urška Gazvoda in Tina Baloh, ter smučarske skoke. V tem sicer zimskem športu so prav tako osvojili štiri kolajne, zlato Nika Križnar, dve srebrni Nika Prevc, obe pa sta bili skupaj z Anžetom Laniškom in Timijem Zajcem tretji tudi na ekipni tekmi.

Dobro so se odrezali naši atleti

V zbirko so tri kolajne prispevali atleti. Kristjan Čeh je zmagal v metu diska, Tina Šutej v skoku s palico in Maruša Mišmaš Zrimšek v teku na 3000 metrov zapreke sta bili srebrni. Pri atletskih dosežkih bi se dalo razpravljati, koliko so na tekmovanju, ki je veljalo tudi za ekipno evropsko prvenstvo, rezultati merodajni. Atleti so nastopili v treh ligah, v drugačni konkurenci in tudi v drugačnih vremenskih razmerah. Slovenija je nastopila v drugi ligi, želeni cilj, uvrstitev v prvo, pa zaradi spleta različnih nesrečnih okoliščin, ni izpolnila. Za tretjim mestom, ki je vodil med elito, je zaostala vsega 0,5 točke.

Srebrno kolajno je osvojil tudi tekvondojist Patrik Divković, s stališča olimpijskih iger je med slovenskimi njegov rezultat med najvrednejšimi. Tudi mnogo bolj od bronaste športne plezalke Lucije Tarkuš, ki se je do odličja dokopala v zelo okrnjeni konkurenci.

Od nekaterih smo pričakovali več

Generalno gledano se Slovenija ni osramotila, kot na vsakem večjem tekmovanju pa so bila tudi razočaranja. Medalje so napovedovali lokostrelci, namiznoteniški igralec Darko Jorgić bi se glede na rezultate na zadnjih evropskih tekmovanjih in stanje na mednarodni lestvici lahko dokopal do boljšega dosežka, kot je bila uvrstitev v četrtfinale. Več so si obetali tudi strelci.

Prav tako ni običajno, da se z evropskega prvenstva brez kolajne, to so izvedli v okviru iger, vračajo v kajaku in kanuju. Če ne drugega redno osvajajo najvišja mesta v ekipnih uvrstitvah, a tokrat so ostali brez njih. Najboljša dosežka sta bila peti mesti Eve Terčelj in kanuistk, šesto mesto sta zasedla kanuista Benjamin Savšek in Eva Alina Hočevar.

Organizacija je nekoliko šepala

Sicer pa se same igre, kar se tiče zanimanja, niso še najbolj prijele. Z izjemo skokov, prvoligaške atletike, teqballa (namizni tenis z nogo) in športov s pridihom plaže, ki so bili na sporedu v središču mesta, gledalcev ni bilo. Zanimanja ni bilo niti pri tujih novinarjih, vse to pa je očitno pustilo posledice pri prirediteljih, ki se niso posebno potrudili.

Razmere za delo novinarjev so bile slabe, prevozi med prizorišči in uradnimi hoteli niso bili urejeni, kot so obljubljali, organizacijskih napak je bilo ogromno. Tudi smrtno nevarnih, na kajaku in kanuju je zadnji dan veter nosil kovinske konstrukcije in pravi čudež je, da ni nihče nastradal.