Mateja Šmejic: Nekateri v tem Instagram svetu zelo hitro postanejo trenerji

Preizkusila se je v številnih športnih dejavnostih, potila pa se je tudi na skupinskih vadbah, vse skupaj pa jo je spodbudilo za študij na fakulteti za šport, kjer se je poleg športne vzgoje usmerila v kondicijsko treniranje. Velika ljubiteljica gibanja, ki s svojimi sledilci in strankami rada deli pridobljeno znanje in izkušnje, je pred časom postala mamica, kar jo je navdihnilo za nove projekte. Danes tako z veseljem priskoči na pomoč mamicam po porodu, ki bi se rade počasi vrnile v formo, prav tako pa spodbuja novopečene mame, da si vzamejo čas zase.

Znanje, ki ste ga pridobili na Fakulteti za šport, ste najprej delili na platformi #Pravilnlajf. Od začetka vam je to predstavljalo hobi, a že v nekaj mesecih postalo neke vrste služba.

Res je. Ves čas sem bila usmerjena v zdravo življenje, tako na počitnicah, ko sem s seboj na morje nosila sadje in zelenjavo, kot tudi po prežurirani noči. Vedno sem imela toliko volje, da sem šla teč. Prijatelji so me tako ves čas hvalili, češ, kako pravilno je moje življenje. Tako sem ustanovila Facebook stran, objavila nekaj receptov in nasvetov. Ni minilo dolgo, ko sem pod svojim imenom že vodila treninge, vodene vadbe ter individualne treninge. V treh letih se je povpraševanje še povečalo, zato sem k sodelovanju povabila, svojo nekdanjo ’učenko’ Galo. Danes je to najino delo, ona prisega na zunanjo rekreacijo, meni je ljubša notranja vadba. Kmalu se nama je pridružil tudi moj brat, ki je terapevt in bo v kratkem končal tudi fizioterapijo. Prišli so še drugi vaditelji in pomočniki, tako da nas je že več kot pet, postali smo resnično fina ekipa.

Vsi, ki plujejo v teh vodah, se strinjajo, da je to vse prej kot lahko zaslužen kruh.

Seveda. Borimo se. Ponudbe je res veliko, žal veliko tudi ne preveč kakovostne. Nekateri v tem Instagram svetu zelo hitro postanejo trenerji. To ni slabo le za posel, temveč tudi za ljudi. Preden se odločijo za trenerja in vabo, se je res treba dobro pozanimati, saj se sicer lahko zaradi napačne vadbe pojavijo poškodbe. Morda danes ne boste opazili, dolgoročno pa lahko pošteno vpliva na vaše zdravje.

Vsak človek je poseben, zato je težko določiti neko univerzalno pravilo za izgubo teže ali ohranjanje kondicije. Se strinjate?

Tako je, nekomu ustreza intenziven trening, spet drugemu joga in meditacija. Svojim ’varovancem’ vedno predlagam, da izberejo športe, ki se jih bodo z veseljem lotili, pa naj bo to tek, rolanje, hribi, lahko pa tudi vrtnarjenje. Pomembno je, da ljudje ostanejo aktivni in se ne zasedijo. Vse preveč žensk misli, da rezultate dosežejo le z intenzivno vadbo. A potrebno je še veliko več. Rezultate je mogoče doseči le s kakovostnim življenjskim slogom. To vključuje tudi spanje, osebnostno rast ... treba je gledati celoto, ne le vadbe in jedilnika.

Pravijo, da je dobro postavo mogoče dobiti le s trdim delom v kuhinji. Je skrivnost vitke linije res v strogem odrekanju?

Lahko se s tem strinjam, vendar le če je tvoja prehrana res nepravilna, polna sladkorja, slabih maščob in predelanih živil. Če pa si enkrat na teden privoščiš pregreho, s tem ni nič narobe. Treba je predvsem najti ravnovesje, ne pa posegati po ekstremnih dietah, ki nas kmalu pustijo obupane. Tudi nepravilni obroki niso napačni, če jih uravnotežiš z zdravo prehrano. Trenutno največji problem sama vidim v tem, da so pri nas v trendu ogromni obroki in premalo rastlinske hrane. Pojemo absolutno preveč v posameznem obroku (govorim za splošno populacijo, ne za vrhunske športnike) in ob enem še premalo kakovostno. Osnova bi morala biti rastlinska živila, ki so polna vlaknin, vitaminov, mineralov, pri nas pa je žal obratno, zelenjava in stročnice so pri nas vedno le manjša priloga. Največ pa bomo za svoje telo naredili, če ga bomo nagrajevali s hrano, ki jo lahko le odtrgamo in pojemo.

Kaj pa treningi? Za dobro počutje in fit postavo je zagotovo potreben vsakodnevni intenzivni trening?

Spet bi poudarila, da je tukaj zelo odvisno od vsakega posameznika, razlika je že med spoloma in urniki dela itd. Sama sem včasih zelo intenzivno trenirala, večkrat na dan, a se osebnostno in tudi fizično nisem dobro počutila. Bila sem napihnjena in utrujena. Potem pa je prišlo obdobje nosečnosti, porodniški dopust. Časa za vadbo ni bilo več toliko kot nekoč. Telo se je nekoliko spočilo in me tako tudi nagradilo. Trenutno se počutim veliko bolje, tudi moja postava se je spremenila na bolje. Vzela sem si tudi čas za glavo, ne le fizično podobo telesa. Včasih potrebuješ deset minut le zato, da mirno dihaš in gledaš v zrak.

Če se ne motim, tudi med porodniško niste veliko počivali. Porodila se vam je namreč ideja še za platformo #MamiLajf.

Ne, res nisem. Ves čas sem aktivna. Prihod iz porodnišnice je za številne zelo naporen, a sama tega nisem tako občutila. Malčica je pridno spala, jaz pa sem morala najti nove projekte, s katerimi sem se v tem času zamotila. Bolj ko je bila moja hčerka aktivna, manj časa sem imela. Z #MamiLajf sem želela ozavestiti mamice o tem, da ni vse tako rožnato, kot prikazujejo popolne slike mamic, in obenem vse to izkoristiti za seznanjanje o pravilnem načinu gibanja po porodu. Videla sem, da novopečene mamice nimajo pravih informacij. Ko sem v brskalnik vtipkala geslo Vadba po porodu, sem dobila le rezultate o tem, kako čim prej izgubiti težo, trebušček ... Ni se mi zdelo prav.

Vsaka mamica ima svojo izkušnjo z nosečnostjo in porodom. Ni dobro, da se lotimo neke splošne vadbe, temveč se moramo pred tem pozanimati, ali je naše telo res pripravljeno na vadbo. Sama zagovarjam postopno vadbo. Najprej okrepimo medenično dno, preverimo, ali je prisotna diastaza, kako se je spremenila ukrivljenost hrbtenice ... Z intenzivnimi vadbami lahko razmere še poslabšamo. V prvih mesecih po porodu lahko naredimo največ napak. Po porodu so hormoni usmerjeni tako, da nam krepijo telo. S pravimi vajami in gibanjem ga lahko k temu le še malo spodbudimo. V porodnišnici mi je fizioterapevtka predstavila medenični stol, pri katerem s pomočjo vibracij krepiš medenično dno.

Stvar me je zanimala, ne le zase, temveč sem se o tem želela prepričati tudi zaradi svojih strank. Ne boste verjeli, kako so me naslednji dan bolele mišice medeničnega dna. (smeh) Marsikdo se teh mišic niti ne zaveda, saj niso vidne. Svoje izkušnje po porodu in pridobljeno znanje sem želela deliti tudi z drugimi. Tako sem zbrala nekaj prijateljic, s katerimi smo se začele dobivati za telovadbo. Skupaj z otročki. Super smo se imele, naredile smo nekaj vaj, zraven pa še poklepetale. Z vsakim tednom nas je bilo več. (smeh) Kar naenkrat sem imela dve skupini, dvakrat na teden.

Danes mediji in družabna omrežja v zvezde kujejo znane mamice, ki se že mesec dni po porodu ponašajo z izklesano postavo. Kako vi dojemate to?

Družabna omrežja so danes pogosto zavajajoča. Morda se trend nekoliko le spreminja, saj vse več ’influencerjev’ slika tudi realno sliko za primerjavo. A še vedno ne dovolj. Mamice si morajo po porodu vzeti čas. Slediti korakom. Ne pa se na vrat na nos lotiti vadbe in diet. Najprej je čas za počitek, časa za vadbo bo še več kot dovolj. Jaz sem si vzela slabe pol leta, da sem spočila svoje telo.

Popolno življenje z družabnih omrežij ni novopečenim staršem, ki se po rojstvu otroka znajdejo v pravem kaosu, prav nič v pomoč.

Poporodna depresija ni nič nenavadnega. Kot novopečeni starš stopiš v popolnoma neznani svet, ki ga ne poznaš. Poleg tega misliš, da delaš vse narobe. Družabna omrežja pri tem niso v pomoč. Številni namreč nanje slikajo popolno življenje, daleč od resničnosti. Želela sem pokazati pravo življenje mamice.

Veliko je tudi mamic, ki po porodu povsem pozabijo nase. Pa ne mislim, da bi že prvi dan morale viseti v telovadnici ali preteči bližnji krog, a nekatere izgubijo vso ljubezen do gibanja, kar potem traja leta in leta.

Velikokrat imajo mamice slabo vest, češ da pustijo otroka doma. Prav zato se mi zdi prav, da mamicam omogočamo, da imajo vsaj v prvih mesecih ob sebi dojenčke. Ko pa malo zrastejo, pa je fino, da si vzamemo vsaj 45 minut zase, za sprehod, vadbo, kavo ... To je psihološko zelo pomembno. V tem času lahko malčka zaupamo partnerju, staršem ... S prijateljico Aleksandro, ki je bila na začetku moja stranka, želiva prav na tem področju ozavestiti mamice. Najprej sva posneli posnetek, ki je doživel odličen odziv, in tako je nastal še moj tretji projekt #Čas za mami. Delili sva preproste in hitre recepte, enostavne nasvete. Ustanovili sva tudi Facebook skupino, kjer lahko mamice pojamramo in si zaupamo težave ter se spodbujajo. Nastala je prijetna skupnost mamic, ki si med seboj pomagamo.

Koliko časa tedensko si vzamete zase? Obstajajo priporočljive časovne enote?

To je odvisno od vsakega posameznika, od tega, koliko časa sam potrebuješ. Včasih več, drugič manj. Sama poskušam skočiti v fitnes pred službo ali ko opazim luknjo v službenem urniku. A le dvakrat, trikrat na teden. Popoldne, ko me doma čaka moja hči, ne hodim v fitnes. Takrat želim čas izkoristiti le zanjo. Pri tem me večina staršev razume. Prav to vidim, ker me po večini povprašujejo po vadbi pred službo, ali pa v urah, ko otroci že spijo. Lani sva tako z Galo uredili spletno telovadnico, kjer sva objavljali treninge. Vsaka je tako lahko vadila, ko ji je dopuščal čas.

Večina nas namreč ne mara biti vezanih na uro, pa ne le mamice, ampak kar vse več ljudi. Veliko mojih individualnih strank tako danes prisega kar na online treninge, kjer mi v program vpisujejo vse, od hrane, treningov do počutja. Enkrat tedensko pa se slišimo po telefonu ali mailu, da jih usmerim in jim svetujem. Vse to bi rada dvignila na višjo raven, zato bo preko platforme #Pravilnlajf kmalu možen tudi nakup online treningov, in tako bodo z nama z Galo lahko migali tudi tisti, ki so od naju oddaljeni preveč, da bi se srečavali na treningih v živo. Kmalu pa bi rada kaj takega omogočila tudi svojim mamicam.

Se strinjate, da vse premalo mam določen delež odgovornosti prelaga tudi na očke?

Mogoče. Včasih imam namreč občutek, kot da moram sama narediti vse. Ne, ker partner ne bi želel, a ženske želimo imeti nadzor nad vsem, kar se dogaja okrog nas. Ravno prejšnji teden sem v stroj pospravljala že četrto pošiljko perila, ko sem pogledala skozi okno, kjer je sijalo sonce. "A je res treba?” sem se spraševala. Pa sem oblekla svojo Emo in sva šli na svež zrak. Ko sva prišli domov, sem se seveda spraševala, kaj mi je bilo tega treba, a mi je kmalu postalo jasno. Sonce in svež zrak ter čas s hčerko so mi dali novo energijo.

Moj partner je športnik, ki je med sezono pogosto odsoten. Pri tem ga z vsem srcem podpiram, zato se njegovemu urniku v tistem obdobju prilagodim. Kadar pa nima obveznosti, mi z veseljem priskoči na pomoč. A če gledamo starejše generacije, te so prepričane, da so moški, ki opravljajo gospodinjska dela, ’copate’. (smeh) Ne zavedajo pa se, da smo ženske danes precej bolj vpete v posel, doma pa nas čakajo še partner, otroci in gospodinjska dela.

Kaj svetujete vsem mamam, ki iščejo vse mogoče izgovore, s katerimi bi se izognile gibanju?

Poskusite z vadbo! Najprej se dobro pozanimajte, za kakšno vadbo gre in komu je namenjena. Veliko trenerjev ponuja tudi osebno posvetovanje pred vadbo, kjer lahko izrazite svoje želje, zdravstvene težave. Na podlagi tega vas usmerimo v primerno vadbo. Potem pa je treba poskusiti. Morda bo na začetku naporno, po tednu dni pa vas bo vadba posrkala vase. Že dobro počutje, ki je ob primerni vadbi zagotovljeno. To bo nagrada za vas, posledično pa bodo to energijo občutili tudi vsi doma.

Besedilo: Nika Arsovski // Fotografiji: Helena Kermelj

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere