Dobili smo nov državni praznik, ki pa ne bo dela prost dan

Pobuda Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, je vse od prve predstavitve doživela pozitiven odziv različnih javnosti.

Ne samo slovenska športna javnost, pobudo so podprle tudi lokalne skupnosti, Strokovni svet vlade RS za šport, poslanske skupine in številni drugi. Razglasitev Dneva slovenskega športa kot novega državnega praznika je pozdravil tudi predsednik Republike Borut Pahor, ki je lani priredil poseben sprejem ob predstavitvi pobude in jo podprl z besedami, ….« da je šport, tako kot kultura, ena od stvari, ki nas povezujejo."

»23. september ni le še eden na seznamu slovenskih državnih praznikov. To je praznik s posebnim pomenom, posvečen slovenskemu športu in promociji športa v najširšem smislu, s posebnim poudarkom, da vse Slovenke in Slovenci praznik obeležijo z lastno telesno dejavnostjo,« je, med drugim, poudaril predsednik OKS-ZŠZ Bogdan Gabrovec.

OKS – ZŠZ si prizadeva s praznikom Dan slovenskega športa povečati zavedanje o pomenu telesne in športne dejavnosti ter s tem nagovoriti tudi vse tiste, ki se s športom ne ukvarjajo. Dan slovenskega športa naj spodbuja vrednote biti telesno aktiven, uživati življenje in skrbeti za dobro počutje. Naj bo Dan slovenskega športa čas za šport. Praznik vseh državljank in državljanov Republike Slovenije.

»Športno udejstvovanje ne pomeni le osvajanje in krepitev motoričnega znanja, gre za krepitev telesa, zdrav način življenja. Dan slovenskega športa je tudi vaš praznik, zato ga praznujmo skupaj. Skupaj s podporniki in partnerji na letošnji praznični dan pripravljamo številne športno-rekreativne dogodke za vse starosti. Športna rekreacija pomeni povsem preprosto potrebo po gibanju in željo, da svoje veselje in energijo delimo s prijatelji, pomeni trenutke, ko športna dejavnost ponuja svoje pravo bistvo. Človek je ustvarjen za gibanje in brez njega naše telo in um, naša energija začne počasi upadati. Zato naj s športom praznuje cela Slovenija!« doda še podpredsednik OKS-ZŠZ, mag. Janez Sodržnik.

Začetek organiziranega športa na slovenskem sega v leto 1863, ko je bilo 1. oktobra ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol. S tem so bili postavljeni temelji za razvoj organiziranega športa v Sloveniji, razvoj športa v šolah, razvoj športnih društev, izobraževanja kadrov in oblikovanje trdne podlage za številne športne dosežke naših športnikov.

Slovenski vrhunski športniki nas postavljajo na svetovni zemljevid sveta, nas navdajajo s ponosom in krepijo našo narodno zavest. Hkrati pa slovenske javnosti motivirajo, da se tudi same ukvarjajo s športom, tisto prostočasno dejavnostjo, ki ima izredne pozitivne učinke na posameznika in družbo: šport krepi, vzgaja, spodbuja pozitivne vrednote in povezuje Slovenijo.

Letos mineva okroglih 20 let od trenutka, ko je na olimpijskih igrah prvič zaigrala slovenska himna. Zdravljica je v čast olimpijcem, veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu, prvič zaigrala 23. septembra 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyu.

Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi Evropski teden športa, iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in del katere je tudi Slovenija.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del