Odbojkarji z novo medaljo v zgodovino nadpovprečno uspešnega slovenskega športa!

Za največji uspeh slovenskih ekip v preteklih letih velja zlata medalja košarkarjev na evropskem prvenstvu pred dvema letoma.

Odličja v ekipnih športih

Leto 2017 je bilo tudi sicer najbolj uspešno za ekipne športe od slovenske samostojnosti. Moška rokometna reprezentanca je tega leta osvojila prvo slovensko odličje v ekipnih športnih na svetovnih prvenstvih, ko je bila tretja na SP v Parizu, slovenski hokejisti pa so se drugič zapovrstjo uvrstili na olimpijske igre.

Slovenski rokometaši so bronasto medaljo po velikem preobratu v drugem polčasu, potem ko so zaostajali že z osmimi goli razlike, osvojili v dvorani Bercy oziroma AccorHotels Arena, torej v isti dvorani, v kateri se je odigral finale s srbsko reprezentanco.

Tudi sicer so bili slovenski rokometaši prvi, ki so po osamosvojitvi v ekipnih športih osvojili medaljo na enem od velikih tekmovanjih. To je bilo leta 2004, ko so na domačem EP osvojili srebro.

Slovenija je v prvih letih po osamosvojitvi večje športne uspehe v mednarodnem merilu beležila predvsem v individualnih športih. Odmevne zgodbe na EP, SP in olimpijskih igrah so pisali smučarji, smučarji skakalci, telovadci, veslači, atleti, kajakaši ...

Nadpovprečni tudi v individualnih

Za državo z dvema milijonoma prebivalcev Slovenija po dosežkih izstopa iz povprečja že v individualnih športih. To potrjuje dejstvo, da se Slovenija na olimpijskih igrah, kjer je vse svoje medalje doslej osvojila v individualnih športnih panogah, po številu medalj na prebivalca redno uvršča med najboljših deset držav na svetu. Leta 2014 na zimskih igrah v Sočiju je bila z osmimi osvojenimi medaljami celo na drugem mestu na svetu.

V ekipnih športih pa so tako veliki dosežki za marsikaterega zunanjega opazovalca še toliko bolj neverjetni zaradi preproste matematike. Slovencev je namreč skupaj za prebivalstvo kakšnega večjega evropskega mesta, na primer Varšave.

Slovenija v polfinalu letošnjega EP v odbojki ni premagala Varšave temveč Poljsko s slabimi 39 milijoni prebivalcev. Pred tem je v četrtfinalu premagala 144-milijonsko Rusijo, ki ima 15 mest z več kot milijonom prebivalcev, vključno z Moskvo z več kot 12 milijoni in Sankt Peterburgom z več kot petimi milijoni.

Mediji tega niso spregledali

Tuji mediji se v preteklosti tudi niso mogli načuditi podatkom pred olimpijskimi igrami v Sočiju leta 2014, ko se je na olimpijski turnir prvič uvrstila slovenska izbrana vrsta, da ima Slovenija le okoli 1000 prijavljenih igralcev hokeja (od tega le 150 poklicnih). Za primerjavo, v svetovni velesili Kanadi jih je skoraj 700.000.

Morda tudi zato ni presenetljivo, da so v ekipnih športih ledino pri slovenskih uspehih v mednarodnem merilu orali klubi, ki lahko svoje vrste (do)polnijo z igralci iz tujine.

Košarkarska Olimpija leta 1994 z osvojenim pokalom Saporta in leta 1997 s tretjim mestom v pokalu evropskih prvakov ter najuspešnejši slovenski nogometni klub Maribor, ki se je leta 1999 prvič prebil v skupinski del najbogatejšega športnega tekmovanja v Evropi, lige prvakov.

Slednji je naznanil začetek večjih uspehov v najbolj priljubljeni postranski stvari na svetu tudi na reprezentančni ravni. Nekaj mesecev kasneje so se na euro 2000 uvrstili slovenski nogometaši, ki so ta dosežek nadgradili dve leti pozneje z uvrstitvijo na SP.

Ta uspeh so ponovili še enkrat leta 2010, na turnirju v Južnoafriški republiki pa so nato zabeležili še prvo zmago na tekmi SP.

Uspehov še ni konec

Letos nogometašem dobro kaže tudi za drugo uvrstitev na EP. V skupini G so trenutno na drugem mestu, ki vodi na prvenstvo, vse niti imajo tako v svojih rokah. Na čelu skupine je Poljska, ki je bila nepremagana vse do srečanja s Slovenijo, ki je v začetku septembra doma zmagala z 2:0.

Tako kot v drugih športih so tudi v rokometu največji reprezentančni uspehi sledili klubskim. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so tako večkrat pred letom 2004 posegli v sam vrh Evrope, med 1997 in 2001 so kar petkrat v nizu prišli do polfinala lige prvakov, leta 2004 pa so ligo osvojil. Enako rokometašice Krima, ki so bile evropske prvakinje leta 2001 in 2003.

Napisal Gorazd Jukovič/STA