Poslovil se je Jacques Rogge, predsednik, ki je Mednarodnemu olimpijskemu komiteju vrnil ugled

Rogge je leta 2001 s pogumnim programom nasledil Španca Juana Antonia Samarancha in si prislužil sloves reformatorja Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki se je soočal s korupcijo. Napovedal ni le boja korupciji znotraj Mednarodnega olimpijskega komiteja, ampak tudi povečan boj proti dopingu in gigantizmu vse večjega obsega in stroškov olimpijskih iger.

Drugega maja 1942 v Gentu rojenemu kirurgu in ortopedu je uspelo povrniti ugled Moka, manj uspešen je bil pri reformi iger in večnem boju z zlorabo prepovedanih poživil v športu.

"Bil je popoln predsednik, ki je veliko prispeval k modernizaciji in preureditvi Mednarodnega olimpijskega komiteja. Posebej bo ostal v spominu kot zagovornik športa mladih in ustanovitelj olimpijskih iger mladih," o svojem predhodniku pravi zdajšnji predsednik Moka Nemec Thomas Bach, ki krovno organizacijo vodi od leta 2013.

"Bil je goreč zagovornik čistega športa in se neutrudno boril proti dopingu," še dodaja Bach in izpostavlja, da je Rogge ljubil predvsem šport in druženje s športniki. "Njegovo veselje do športa je bilo nalezljivo."

Rogge je športno pot začel kot igralec ragbija, na olimpijskih igrah pa je nastopil kar trikrat kot jadralec. Kasneje se je zapisal športni politiki in predsedniško mesto v Moku zasedel v najhujši krizi. Leta 1999 so se potrdile informacije, da je bilo več predstavnikov Moka podkupljenih, ko je Salt Lake City dobil izvedbo zimskih olimpijskih iger 2002. Reforme so bile nujne.

Ob korupciji je od Samarancha nasledil tudi velikanske stroške organizacije poletnih olimpijskih iger, ki jih je na vsak način želel znižati. "Bulo je treba prerezati, da bo gnoj lahko odtekel in nato se mora rana osušiti," je o svojem delu nekoč dejal Rogge.

Uspela mu je reforma odločanja o izbiri prireditelja iger. Med drugim je uvedel pravilo, ki članom Moka prepoveduje obisk kandidatov za izvedbo. Ukrep je bil nujen, saj je pred tem kar 10 članov Moka moralo zapustiti svoje mesto, ker so od organizatorjev kandidature v Salt Lake Cityju prejeli denar in draga darila.

"Bil je absolutno prava oseba ob pravem času," je nekoč ocenil norveški član Moka in Roggejev prijatelj Gerhard Heiberg.

Manj uspešen je bil Rogge pri želji, da omeji stroške za izvedbo iger in zaustavi širitev tega projekta. Samo velikost iger mu je sicer uspelo omejiti na približno 10.000 udeležencev. Ni pa mu uspelo bistveno modernizirati programa iger in ustaviti rasti stroškov za izvedbo.

Da ni opravil vsega, kar si je želel, je ob predaji poslov posredno priznal tudi Bachu, ko mu je dejal: "Važna je kakovost iger. Važen je finančni položaj Moka in boj proti krojenju izidov v športu in dopingu. Ti izzivi se ne bodo bistveno spremenili."

Na čelu Moka je bil v času šestih iger. V neprijetnem položaju je bil le leta 2008 med igrami v Pekingu. V zadregi se je znašel, ker je molčal ob kitajski agresiji na Tibet, pa tudi ob omejitvi svobode medijev, kršitve človekovih pravic in prepovedi demonstracij na Kitajskem. Kasneje je priznal, da njegov odnos ni bil perfekten, a ocenil tudi, "da Mok suverenih držav ne more prisiliti v spremembe in pozdraviti vseh bolezni tega sveta".

V športnem smislu so največja zapuščina Roggejevega mandata mladinske olimpijske igre, ki so svoj krst doživele leta 2010 v Singapurju. Osnovna zamisel je, da se tudi na ta način pri mladih dvigne interes za šport in igre. Posledično je bil večji poudarek s temi igrami namenjen tudi socialnim omrežjem, pa tudi novim športom, ki so po dobrem desetletju našli pot v program iger.

It is with great sadness that the International Olympic Committee (IOC) announces the passing of former IOC President Count Jacques Rogge. He was 79 years old.

— Olympics (@Olympics) August 29, 2021

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord