Slovenski nogomet v letu 2020 praznuje 100 let obstoja

NZS bo že januarja začela opozarjati na stoletnico, saj bodo izdali spominski kovanec, februarja pa v sodelovanju s Pošto Slovenije tudi poštno znamko. Krovna zveza bo med aprilom in avgustom izvedla tudi več tako imenovanih "road showov" pod imenom Nogomet za vse, pri katerih bodo sodelovale Medobčinske nogometne zveze.

Del praznovanja častitljive obletnice bo predstavljala tudi predstavitev novega dresa, ta bo na sporedu marca, prav tako pa tudi ena izmed junijskih prijateljskih tekem slovenske članske reprezentance, in sicer proti eni izmed najmočnejših ekip v Evropi (ime sicer še ni znano).

Leto 2020 bo končala s tradicionalnim prednovoletnim sprejemom in tudi volilno skupščino, saj se takrat izteče mandat predsedniku Radenku Mijatoviću in drugim vodilnim na zvezi, ki je svojo predhodnico dobila pred sto leti.

Nogomet v Sloveniji je sicer še malce starejši, prišel je v naše kraje z Dunaja, v začetku 20. stoletja se je že tudi pri nas pojavila beseda nogomet oziroma football, ki je bil sprva bolj ali manj domena dijakov na travnikih ob šolah.

Prve nogometne čevlje in tudi usnjeno žogo je leta 1909 iz Prage prinesel Stanko Bloudek. Če je bil razvoj nogometa pred in med prvo svetovno vojno precej sramežljiv, pa se je odločneje zagnal po vojni, začelo je rasti število klubov, kar je privedlo tudi do ustanovitve zveze.

Takratna predhodnica NZS je bila tako imenovana Ljubljanska nogometna podzveza (LNP), ki je bila del jugoslovanske zveze. Ustanovili so jo 23. aprila 1920. Za njenim rojstvom je stalo sedem klubov. Ljubljanska sta bila le Ilirija in Slovan, medtem ko so bili kar štirje mariborski (Rapid, Hertha, Rote Elf in 1. SSK Maribor), en pa celjski (Cillier SV), so ob 90-letnici pojasnili pri NZS oziroma v publikaciji, ki je takrat izšla.

Podzveza je kot prva krovna nogometna organizacija tako priznana kot prva prednica NZS, na njeni ustanovni skupščini pa je prvi predsednik postal Anton Jug.

Po drugi svetovni vojni so 29. maja 1948 ustanovili oziroma obnovili Nogometno zvezo Slovenije, ki pa svoje reprezentance praktično ni imela vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Če je bil prvi zvezdnik zgodnjega obdobja slovenskega nogometa Stanko Tavčar, so se pozneje uveljavili še nekateri nogometaši, na čelu z Brankom Oblakom, Danilom Popivodo, Markom Elsnerjem in tudi Srečkom Katancem, ki so svoje znanje tudi še kazali v dresu jugoslovanske vrste.

Predvsem slednji je bil aktiven tudi v obdobju, ko je NZS dobila današnjo obliko. Poleti leta 1991 se je Slovenija odcepila od Jugoslavije, kar je pomenilo tudi prelomnico za slovenski nogomet. Štiri dni po osamosvojitvi Slovenije je tudi NZS, ki jo je od leta 1989 - takrat še kot eno republiških zvez - vodil Rudi Zavrl, prekinila vse stike s krovno jugoslovansko zvezo in začela slovensko nogometno ligo. Slovenija je takrat dobila tudi samostojno reprezentanco.

Ta je nato opozorila nase z za mnoge nepričakovanimi uspehi, in sicer z uvrstitvami na evropsko prvenstvo 2000 ter svetovni prvenstvi 2002 in 2010. Pri prvih dveh uspehih je bil predsednik zveze še Zavrl, ki jo je vodil do leta 2009, takrat pa je žezlo prevzel Ivan Simič in člansko vrsto popeljal na mundial v Južnoafriško republiko.

Simičev mandat bi moral trajati do leta 2013, toda 17. novembra 2010 je po številnih nesporazumih s Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa in člani slovenske reprezentance s pisno izjavo odstopil z mesta predsednika NZS.

Nasledil ga je zdajšnji predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin, čigar eden glavnih dosežkov v času predsedovanja (2011-2016) je bila izgradnja nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju. Ta zdaj služi kot osrednji center za priprave reprezentanc in tudi kot sedež NZS.

Čeferina je leta 2016 na čelu NZS zamenjal zdajšnji predsednik Radenko Mijatović. Ta še čaka na podobne uspehe, kot so bili tisti v času Zavrla in Simiča.

pripravil Leon Rosa

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord