29. 5. 2020, 15:03

Žalostno! Spidvejisti v Šiški odpeljali zadnji krog

Jaka Završan
Žalostno! Spidvejisti v Šiški odpeljali zadnji krog (foto: Jaka Završan)

Spidvejisti kluba AMTK Ljubljana so v petekna stadionu Ilirija v Šiški opravili zadnji trening pred zaprtjem steze z dolgoletno tradicijo. 

Avto moto touring klub Ljubljana v Zgornji Šiški deluje že vse od leta 1963. V tem času se je uveljavil kot najmočnejši slovenski klub, ki se lahko pohvali z 28 naslovi državnega prvaka med posamezniki in 26 naslovi državnega prvaka med društvi.

Kakorkoli že, pa je situacija v Sloveniji, predvsem pa v Ljubljani v tej motošportni panogi daleč od idealne, saj se v prestolnici s tem tednom izteka najemna pogodba za uporabo stadiona. 

Rado Stojanovič, predsednik AMTK Ljubljana: "Vsa leta je AMTK Ljubljana korektno plačeval najemnino za stadion, ob koncu sezone 2019 pa smo od lastnika športnega parka Ilirija - ZŠD Ilirija dobili odpoved najemne pogodbe za stadion, kar pomeni, da spidvej steze in drugih spremljajočih objektov, ki smo jih nedvoumno zgradili sami in so spidveju služili 57 let, ne moremo več uporabljati. Žal sta kapitalizem in svetost zasebne lastnine neusmiljena, to pa je privedlo do konca vrhunske športne discipline."

Čeprav so v klubu nenehno iskali rešitev v obliki izgradnje steze na drugi lokaciji, je vse skupaj na žalost naletelo na gluha ušesa. To posledično pomeni, da Ljubljana uradno ostaja brez izjemno atraktivnega športa, ki je dolga leta nasmeh na obraz risal tako voznikom kot tudi gledalcem. 

Kaj se je zgodilo?

Po dolgotrajnem sodnem sporu z Mestno občino Ljubljana je lastnik športnega parka Ilirija pred leti postala Zveza športnih društev Ilirija, AMTK Ljubljana je morala odtlej za najem proge skleniti najemno pogodbo. Spidvejisti zdaj zapuščajo stadion, ne vedo pa še, kam se bodo lahko preselili.

Tako kot so se na zadnjem treningu nad Šiško za nekaj časa zgrnili črni oblaki, so takšni v prenesenem pomenu tudi v spedveju. Že prej položaj ne v Ljubljani ne v Sloveniji ni bil rožnat. Dirkačev je malo, klubov tudi, stezi sta zdaj, ko ni več ljubljanske, samo še dve.

"V naši brošuri ob petdesetletnici lahko vidimo slike stadiona, ko se je začelo delati, in koliko je bilo poseljenega. Takrat smo še spadali v to okolje, zdaj pa to verjetno res ni pravi kraj za spedvej. A ljudje, ki so prišli, so vedeli, kam gredo. Smo pripravljeni na drugo lokacijo, samo stadion naj se naredi," je o usodi spedveja v mestu dejal Janez Tomažič, vodja sekcije za spedvej v AMTK Ljubljana in eden tistih navdušencev, ki so v vseh vlogah sodelovali na in ob tej stezi od začetka.

V AMTK Ljubljana sekcija za spedvej ostaja, trenutno ima tri tekmovalce, najboljši Matej Žagar vozi večinoma na tujem, drugi je Nick Škorja. Kratkoročno bodo skušali treninge prenesti v Krško in Lendavo.

"Težko bi nekaj izpostavil, vedno sem užival tukaj, organiziral, vodil dirke. Vse so bile lepe, težko bi rekel, kaj mi je ostalo v spominu. Bilo je nekaj super dirk, pokal štirih mest, državna prvenstva ... Bilo je tudi nekaj hujših padcev, a brez smrtnih primerov. Pred 11 leti smo kupili zaščitne zračne blazine, tako da so si vozniki bolj upali pritisniti na plin," je nekaj spominov strnil Tomažič, ki je povedal, da je bilo na tem stadionu 187 dirk.

O prihodnosti spedveja pa je skušal kljub žalosti ob slovesu od stadiona ostati optimist: "Računamo na dogovor, ki ga imata AMZS in MO Ljubljana o gradnji večnamenskega objekta. Če bo kaj iz tega, pa je vprašanje, ker je to že, mislim da, peti poskus, da bi naredili nekaj podobnega."

Jaka Završan

Upadanje zanimanja

Predsednik kluba Rado Stojanovič je podrobneje pojasnil ozadje, zaradi katerega je spedvej nazadnje moral odpeljati s stadiona v Zgornji Šiški.

"Mi nismo bili nikoli v pravnem sporu ne z ZŠD Ilirijo ne z MOL. Mi smo gradili z vsemi soglasji in dovoljenji še v časih nekdanje družbene lastnine. Ampak žal, ker je stalo na zemlji, ki je sčasoma postala last ZŠD Ilirija, velja princip zemlja priposestvuje objekte. Mi smo morali za vse objekte za spedvej dejavnosti plačati najemno pogodbo. Žal nam je, da moramo vse to zapustiti. A to bomo storili pokončno. Ne bomo ničesar rušili, nočemo oditi kot vandali, ker je bilo nekoč vse zgrajeno z dobro voljo in s trudom."

Zaveda se, da je verjetno k takšnemu koncu pripomoglo tudi upadanje zanimanje za spedvej: "Če bi imeli deset voznikov in 10.000 navdušenih gledalcev, bi se verjetno lahko drugače postavili. Tudi okolica in vsi skupaj bi drugače gledali na spedvej. A manjše število gledalcev se vleče že desetletje, seveda je tu tudi sprememba družbenega trenutka, ker je ponudba športa, zabave in prostega časa bistveno večja kot pred 20, 30 leti, ko je bil spedvej tista prireditev, na katero so Ljubljančani komaj čakali."

Na zadnjem treningu, kjer so članom domačega kluba in povabljenim dirkaškim gostom družbo delali še domači mladi upi in nekateri nekdanji dirkači, ki jih je zadnja priložnost za vožnjo privabila v Šiško, ni bilo Žagarja, prvega aduta domačega kluba. Tako je čast, da je med zadnjimi zapeljal po stezi, pripadla Škorji.

"Kar malo me boli pri srcu, to je bila prva steza, na kateri sem vozil spedvej, domača, ena najljubših. Na žalost druge stvari prevladujejo. Upam, da bo klub našel rešitev in bo spedvej preživel. Tu sem prvič poskusil voziti leta 2013, od 2014 do danes pa smo največkrat trenirali tukaj," je dejal Škorja.

Glede prihodnosti je zmeren optimist: "Upam, da bomo našli lokacijo in postavili nov stadion. Škoda bi bilo, da bi speedway izumrl. Lahko bi se še dvignil na raven, kot je bila včasih, lahko bi našli tudi dirkače. Včasih je bil stadion res poln. Zdaj si gledalci morda mislijo, zakaj bi šli gledat dirke, če je več tujcev kot domačih."

"Trenutno bomo hodili v Krško in Lendavo. Upam pa, da nekoč pridemo tudi nazaj," je kljub vsemu optimist Škorja.

Jaka Završan

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.