S svojim značilnim glasom je osvetlil na tisoče prenosov športnih tekem in zaznamoval generacije športnih navdušencev po vsej državi.
Italija se poslavlja od enega najbolj prepoznavnih obrazov športnega novinarstva. V 80. letu starosti je umrl Franco Ligas, dolgoletni novinar, ki je skoraj tri desetletja zaznamoval športne prenose na Mediasetu in postal glas, s katerim so gledalci spremljali najpomembnejše trenutke italijanskega športa.
Ero da pochi giorni a Mediaset e, in redazione, ascoltavo la telecronaca di una https://t.co/WCq3mHdDqJ voce era stentorea, piena di ritmo. Chiesi:”ma chi è questo?”. Franco Ligas, mi fu detto.E io, di rimando:”E allora perché avete chiamato me?”
— bruno longhi (@bruno_longhi) September 15, 2025
Ciao https://t.co/NnKORO6yFA pic.twitter.com/hBnYNdhKT4
Ligas se je rodil 10. januarja 1946 v Oristanu na Sardiniji, svojo profesionalno pot pa je ustvaril predvsem v Toskani. Na televiziji se je prvič pojavil leta 1976, ko je za Tele Libera Firenze pripravil intervju z legendama italijanskega tenisa Adrianom Panattom in Nicolo Pietrangelijem, tedaj svežima zmagovalcema pokala Davis. V naslednjih letih je delal na različnih lokalnih televizijah in pokrival tenis, konjske dirke ter boks, dokler ni leta 1984 prestopil v Fininvest – današnji Mediaset.
V Mediasetu je postal eno ključnih imen športne redakcije. Njegove reportaže in komentarji so "olepšali" boksarske dvoboje, nogometne tekme ter številne druge športne dogodke. Bil je poročevalec oddaje Studio Sport, pogosto na sledi priljubljenega italijanskega kluba Fiorentina, in komentator v oddaji Pressing Champions League. Odlikovala ga je sposobnost, da je šport predstavil s strastjo, a hkrati s strokovno natančnostjo in humorjem, zaradi česar je postal priljubljen pri gledalcih in spoštovan pri kolegih.
Po upokojitvi leta 2013 se je vrnil na rodno Sardinijo, kjer je živel do konca svojega življenja. Že dalj časa se je boril z boleznijo, a njegov prispevek k športnemu novinarstvu ostaja neizbrisen. Ligas je bil novinar, ki je razumel šport ne le kot tekmovanje, temveč kot kulturo, zgodbo in čustveno izkušnjo, ki povezuje ljudi. Še toliko bolj v Italiji, eno s športom najbolj "okuženih" držav na svetu.
