Čudežna slovenska skakalka Ema Klinec: želeli so si, da bi igrala nogomet

Ema Klinec je v sredini marca letos na svojo lestvico uspehov umestila neverjetno zmago. Na letalnici v Vikersundu je v prvi seriji s 226 metri dosegla svetovni rekord in se z uspehom zapisala v zgodovino. A to je bil le eden izmed njenih neverjetnih nastopov, s katerimi je dokazala ne le strokovno pripravljenost, temveč tudi strast in ljubezen, ki jo vodita na njeni karierni poti. 

Tokrat se je v podkastu N1 z urednico rubrike Poglobljeno Suzano Lovec ter novinarjem in urednikom spletnega Sportklub Martinom Pavčnikom pogovarjala o svojem zgodovinskem skoku in se dotaknila občutkov, ki jih je do teh gojila že od otroštva. 

Nogomet ali smučarski skoki 

Sogovornika sta jo v pogovoru opomnila na sladko-kisel spomin iz otroštva, ko si je njen učitelj športne vzgoje prizadeval, da bi kariero nadaljevala v nogometu. A kljub temu se je pri dvanajstih letih odločila, da si želi leteti. Zaradi tega je potočila tudi nekaj solz. "V tistih letih sem bila dobra v več športih. Želeli so si da se udeležujem nogometnih tekem," a pojasnila. Zakaj prav smučarski skoki, ni znala ubesediti: "Težko odgovorim, zakaj skoki. Imam jih preprosto rada."

"Če pogledam nase kot na dvanajst letno punco bi morda počakala še nekaj let."

 Kot otrok si je rada ogledovala kasete planiških poletov, "to sem predvajala ves čas," je zaupala: "Nekaj sem imela v sebi takrat, da me je to tako privlačilo. Nisem gledala risank tako pogosto, kot sem gledala posnetke skokov."

"Če za nazaj pogledam, se mi zdi, da je bilo bolj kot zame, to takrat težko za ljudi okoli mene. Ker je bila velika odgovornost, kako to izpeljati. Kot otrok moraš najprej odrasti v osebo, ki je sposobna vse to prenašat. Sem mela nekaj težav kasneje, ker, ko ni šlo, ne veš, zakaj ne gre. In je težko sprejeti, ko si navajen, da si najboljši."

Sama pravi, da je bila kot otrok med poleti še veliko bolj pogumna, saj je bila veliko v naravi. Zaznamovali sta jo poškodbi v kasnejših sezonah, ko je do neke mere prevzel tudi strah. "Sem mnenja, da so me v klubu dobro učili. Ko me je prevzel Andrej Kumar je šlo vse nazvgor. Spomnim se, da je že takrat rekel, da mi je dovolil, da sem se na skakalnici igrala." 

Občutki ob nazivu svetovne prvakinje

Testiranje na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani je že pri njenih petnajstih letih dokazalo, da je fizično in mentalno pripravljena bolj kot vsi ostali, tudi fantje, ki so bili vključeni v testiranje. Vse to pripisuje temu, da je danes tukaj, kjer je. "V vsakem športu je to razlika, ki naredi povprečnega ali izjemnega športnika," je dejala. 

Z nazivom svetovne prvakinje pa je dosegla enega izmed zastavljenih ciljev, čeprav jo je dolžina skoka nekoliko skrbela. "Večkrat je tako, da manj, kot razmišljaš, lažje narediš to, kar je v tistem trenutku v sebi. Naši možgani delujejo z desetsekundno razliko. Prvo pomisliš in nato narediš. Če proces misli zaustaviš, ponavadi narediš napako. Najbolje se je prepustiti, vsaj na tekmi, na treningu pa moraš malo razmisliti." 

"Osnova je trdo delo in sledenje dobremu programu, ki ga spiše dober trener."

Čeprav imajo skakalci različne tehnike, sama pogled usmeri le nekaj metrov pred sabo: "Jaz gledam kakšne dva ali tri metre pred sabo. Težko ocenim. Potem pa tudi v zraku, nekateri imajo glavo bolj ven ali bolj zunaj, kar je odvisno od tehnike skakalca." 

Manj se je koncentrirala na pomisleke, veliko več časa je posvetila tudi izven-športnim dejavnostim. Rada si ogleda serije, se posveti šoli in pravi, da ji pomaga tudi "pogovor s pravo osebo." 

Planica je velika želja 

"Da ti prideš v skokih v formo je to skupek dela celotne sezone. Je pa res, da se skakalec skozi leta uči, zakaj prihaja do teh nihanj in počasi raste in odpravlja te napake," pravi, a izpostavlja, da jo pri še višjih ciljih nekoliko zaustavljata prav zgoraj omenjeni poškodbi kolen. 

Letos še ni imela priložnosti nastopiti na planiški velikanki, a pravi, da se želi tudi doma preizkusiti na tak način: "Je pa bilo prejšnja leta več te želje, da bi skakala na Planici. Tudi sama sem mislila, da bom prvič letela v Planici in ne v Vikersundu," je dejala. "Bi pa rekla, da so me vse te stvari nekako zgradile v osebo, kot sem postala."

Prvo kljukico je že naredila, postala je svetovna prvakinja, njen naslednji cilj? Veliki kristalni globus, je s strastjo v očeh omenila v pogovoru za N1. 

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del