Dejan in Goran Obrez: »Morda pa je najbolj zanimiva sezona šele pred nami«

Ujela sem vas ravno na morju, kjer nabirate novih moči za začetek nogometne sezone. Kako nogometno je torej letošnje poletje?

Dejan: Najin odgovor pri tem vprašanju se bo malce razlikoval. Čeprav na Sportklubu ne pokrivamo evropskega prvenstva v nogometu, pa bo to poletje zame daleč najbolj nogometno obarvano. Napram zadnjim sezonam bom v nogomet zajadral že v juliju, zavoljo Prve Lige Telemach Slovenije. Že prvega julija je na Brdu pri Kranju potekal žreb parov, sedaj sledijo prenosi tekem slovenskih klubov v evropskih pokalih, s 17. julijem pa se začenja slovensko nogometno prvenstvo.

Goran: No, sam sem se dogovoril, da bom poleti bolj ali manj prost. Morda bom kakšno tekmo službeno spremljal, če bom slučajno doma, sicer pa bom poletje preživel na morju. S koncem poletja pa se bo zaslišal tudi moj glas.

Dejan: No,no, bo naredil tudi že kako tekmo prej. (Smeh)

Če boste sami še nekaj časa na morju, pa je počitnic za slovenske nogometaše konec. Kaj obljublja nova sezona slovenskega prvenstva?

Dejan: Najbolj se veselim, da bodo prenosi slovenske lige odslej v naših rokah. (smeh) Pomembno se mi zdi, da bo liga imela širino klubov, ki se bodo borili za najvišja mesta. Že lani smo lahko spremljali enakovreden troboj klubov za naslov, tudi Domžalčani so pokazali, da jih ne gre odpisati, pričakujem da se bodo v vrh vrnili tudi Celjani. Veliko je klubov, ki se bodo borili za sam vrh, vsako leto pa nekdo še dodatno preseneti.

Goran: Če ste kaj spremljali najine odgovore na temo slovenske lige v zadnjih letih, sva pogosto opozorila, da gre za našo, domačo ligo. Ta je vedno osnova. Na Sportklubu smo si že dlje časa želeli prenašati tekme slovenskega prvenstva. Le ta mi kljub kilometrini v poklicu še vedno predstavlja velik izziv. Ker odslej ne prenašamo več tekem španske lige, bo slovenska liga edini pravi substitut za to. Morda že res, da ni močna kot angleška ali bodisi španska liga, vendar je kljub vsemu veliko boljša kot jo želijo ljudje prikazati. Predvsem pa je naša! Vložki morda niso tako vrtoglavi kot drugod v Evropi, a ima zato slovensko prvenstvo druge čare. O tem smo se lahko prepričali v zadnjih sezonah, ki so bile izjemno izenačene. V zadnjih dveh letih je o zmagovalcu odločal zadnji krog, prav zato je bila med najbolj zanimivimi na svetu! Morda pa je najbolj zanimiva sezona šele pred nami.

Kako opazne pa so finančne razlike med klubi? Nekoč sta dominirala Olimpija in Maribor, danes je opaziti tudi druge klube z velikim finančnim potencialom.

Goran: V Celju so za uspeh v lepi meri zaslužni močni investitorji, prav tako lahko spremljamo močno Muro. Maribor in Olimpijo je konkurenca dohitela, izenačenosti pa ne bi bilo, če si ne bi po finančni plati tudi ostali klubi opomogli. Ni skrivnost, da je Olimpija v finančnih težavah, pa tudi Mariborčani niso več tako uspešni v Evropi kot poprej in so zatorej izgubili velik del finančnih sredstev, klub pa je ostal na visoki ravni, ki zahteva evropske dohodke. Maribor in Olimpija imata kljub temu še vedno najvišja proračuna, vendar ga tako v Ljubljani, kot v Mariboru počasi znižujejo. Mura ni postala prvak po naključju. Pohvali se lahko z veliko finančno stabilnostjo. Ne smemo pa pozabiti niti prej omenjenega Celja, ki kupuje največje mlade talente v državi. V tem prestopnem roku so tako najgloblje segli v žep in s tem poslali močno sporočilo konkurenci.

Slovensko Prvo Ligo spremljata že dlje časa. Kako privlačno je prvenstvo navzven? Kakšno vrednost ima v evropskem merilu?

Dejan: Pri tem si je potrebno naliti čistega vina. Slovensko prvenstvo v Evropi nima posebne teže, gre pa za razvojno ligo. Igralci v slovenski ligi vidijo dobro odskočno desko, tisti, ki se uveljavijo se lahko zavihtijo na mednarodno sceno. S prihodom tujih vlagateljev v NK Celje pa bi lahko slovenska liga na dolgi rok postala še kaj več kot le razvojna liga.

Goran: Jasno, skozi oči Evropejca slovensko prvenstvo nima posebne vloge, z izjemo lovcev na nogometne talente, ki se pogosto zadržujejo v Sloveniji. Teh ni malo. A razvrščanje na podlagi tega nima smisla. Pomembno je, da gre za našo ligo, v najbolj globalnem in popularnem športu na svetu. Tudi številke gledanosti kažejo, da je doma še kako priljubljena, mi pa se bomo potrudili, da te številke še dvignemo.

Dejan: Res je, slovenska liga je po gledanosti pri nas takoj za angleško Premier League.

To kaže na to, da smo Slovenci lačni nogometa.

Goran: Seveda, nismo kaj dosti drugačni napram drugim. Nogometne evforije v Mariboru in Murski Soboti to le potrjujejo.

Kaj pa k temu pripomorejo matadorji slovenskega nogometa, ki kruh služijo v tujini? Recimo Jan Oblak in Josip Iličić.

Dejan: Vsak slovenski nogometaš, ki uspe v tujini posredno dvigne kakovost slovenskega nogometa v očeh tistih, ki ga spremljajo. Tuji menedžerji v Sloveniji pogosto iščejo nove vratarske upe, saj vedo, kje je mogoče najti najboljše. Na tem področju slovenska liga kotira višje kot je njena povprečna vrednost na mednarodni sceni.

Ne gre preslišati opazk, da mladi slovenski nogometni upi prehitro zaigrajo v tujini in domače lige sploh ne uspejo izkusiti. Se strinjate?

Dejan: Tako je! Prav zato sem izpostavil Celje, saj so se vlagatelji več kot očitno odločili to spremeniti. Dober primer je Tjaš Begić, ki je dobival ponudbe iz Italije in je bil praktično prodan, v Celju pa so ga uspeli nagovoriti in privabiti v svoje vrste. Vsaj za leto, dve. Velja povedati, da so le redki, ki so kot mladi odšli v tujino, tudi dejansko uspeli. Prav zato je slovenska liga tudi razvojna liga. Če pri 16 ali 17 letih dokažeš, da si iz pravega testa in prideš med najboljše, potem si očitno pripravljen za prestop v tujino.

Goran: Vprašanje je vsekakor na mestu. Velja si ga zastavljati in odgovor nanj ponavljati, da bi le padel na plodna tla. Morda pa bi potem mladi le dali prednost svojemu razvoju pred samim denarjem. Denar je vendarle sveta vladar. Nič drugače ni v nogometu, v slovenskem pa ga je bistveno manj kot v najmočnejših ligah. Evropski klubi nesramno bogatijo in si lahko privoščijo veliko število nebrušenih mladih diamantov. Kupujejo vedno mlajše. To si lahko privoščijo, saj če med trideset talentiranih fantov enemu resnično uspe, se jim obeta visoka finančna nagrada. Če namreč kupijo že uveljavljenega nogometaša, je to velik strošek tudi za njihove bančne račune, zato ciljajo na mlade, ker se jim to bistveno bolj splača. Države kot je Slovenija so pri tem zelo ranljive. Pri nas mladenič, ki nekajkrat natančno brcne žogo, hitro dobi ponudbo iz tujine. Pri tem veliko vlogo igrajo tudi starši, ki se ne zavedajo, kako slabo je to za njihove otroke, saj so v evropskem merilu le eni izmed mnogih. Kosati se morajo z mladeniči iz Južne Amerike in Afrike, ki so prišli iz slabih razmer in se zato borijo za boljše življenje, medtem ko naše fante hitro začne mučiti domotožje.

Mi zaupate za konec, čigavega nastopa se najbolj veselite? Na koga se po vašem mnenju splača osredotočiti to sezono?

Goran: Za zdaj je težko reči, saj se prestopni rok še ni končal. Predvsem se splača biti pozoren na nekatere mlade ase, kot je Tjaš Begić. Spremljal sem ga že v minuli sezoni, ko je kot golobradi fantič zablestel pri Gorici in verjamem, da je zdaj le še bolj samozavesten. Njegov prestop je bil za slovenske razmere zelo drag in če le ne bo podlegel pritiskom, ga bo veselje gledati. Komaj čakam da vidim, kako bo zaigral ob zvezdniškem statusu.

Dejan: No, omeniti velja, da je to, kdo bo po prvih petih krogih na vrhu lestvice povsem nepomembno. Prvenstvo je dirka na dolge proge. Seveda pa tudi mene zanima, kako bodo mladi opravičili za slovenske razmere konkretne prestopne zneske. Poleg Tjaša tudi Maj Mittendorfer, ki je prav tako eden izmed mladih slovenskih nogometnih upov. Koliko mladih bo uspel plasirati mariborski strateg Simon Rožman, ki vselej poišče kakšnega mladega tudi v mlajših klubskih selekcijah? Vsi ti odgovori bodo znani kmalu.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord