Jadralne šole na Jadranu: Z užitkom in varno

Mediteran, kot je nekoč bil,« kakor se glasi hrvaško simpatično promocijsko geslo, to seveda že dolgo ni več. Vsaj ne sredi poletja in vsaj ne tam, kjer se velika večina počitniških jadralcev običajno zadržuje. V dosegu varnih zalivov, v zavetju priporočenih, preizkušenih sidrišč, ob vonju krem za sončenje in okusnih rib z žara. Poletje se kaj hitro izkaže za veliko manj pravljično in pasti, na katere lahko naleti manj izkušena, če ne že povsem počitniška družinska posadka, je veliko.

Če ravno nimamo svoje jadrnice in jo moramo najeti od čarterskega ponudnika, ki jih vzdolž slovenske oziroma hrvaške obale (grške, turške ...) mrgoli, se prav lahko zaplete. In to že takoj na začetku, na tisto sobotno dopoldne, ki ga tako težko čakamo. Sploh ne nujno po krivdi katerega od čarterskih ponudnikov, čeprav tudi tukaj velja, da dob­ro priporočilo nikoli ne škodi. Kaj veliko bolj banalnega se lahko zgodi: lahko jo zagode vreme ali posadka, ki je barko najemala pred nami. Na nič od tega nimamo vpliva, a vsaj za prvo lahko čim bolj poskrbimo tudi sami. Spremljanje vremena je ena glavnih in najpomembnejših zavez posadke, zagotovo pa vsaj tistega, ki se je s svojim podpisom na najemni pogodbi zavezal k odgovornosti in ki mu pogovorno rečemo skiper. Nekaj dni pred odhodom začnimo spremljati, kakšno je vreme tam, kamor se odpravljamo. Vremenskih in vetrnih napovedi je veliko, med najbolj priljubljene pa zagotovo sodi aladin, meteorološki numerični model, na katerega se v naših krajih vsaj športno­rekreativni jadralci še najraje zanašamo.

Dokler ostaja v območju svetlo do temno zelenih odtenkov, si lahko obetamo prijetno počitniško jadranje, če pa se začnejo barve na vetrni sliki prelivati proti rumeni ali celo oranžno rjavi, je smiselno pri našem čarteristu preveriti, kje je posadka, ki jadrnico najema pred nami, in ali se ji bo uspelo vrniti do dne našega prevzema. Če smo si medtem že začrtali želeno ruto svoje plovbe, jo bomo morda morali spremeniti v skladu z vremenskimi razmerami. Imejmo v mislih, da dobri jadralci niso nujno tisti, ki se v zgodbah o večmetrskih valovih in silnih sunkih vetra hvalijo o svojih herojskih plovbah, ampak veliko bolj tisti, ki so znali takšno vreme predvideti in se o svojih nadaljnjih poteh odločati v skladu z možnostmi, ki jih je vreme ponudilo – in če je bilo treba, ostati na kakšnem varnem privezu tudi kakšen dan (pre)več. Čeprav pogovorno velja, da pravi jadralci hodijo na morje v mesecih zunaj poletne sezone, saj 'poleti nikoli ne piha', naj nas takšne pavšalne izjave ne zavedejo. Tudi poletni maestrali in gradientni vetrovi lahko še kako pokažejo zobe, izkušeni morjeplovci pa vedo povedati tudi o nevihtah, ki se pojavijo v nekaj minutah in za seboj včasih pustijo pravo razdejanje.

A denimo, da je šlo vse po načrtih in smo uspešno prevzeli jadrnico, na kateri za zdaj vse lepo deluje, ter izpluli. Verjetno je že sobotno popoldne in od vročine, prevzemne birokracije in prenašanja torb ter neznanskega števila vrečk s hrano smo vsi skupaj nekoliko izčrpani, vendar prijetno vznemirjeni, saj se dopust končno začenja. Ena največjih privlačnosti jadranja je svoboda, ki jo izkušamo pod jadri. Širno morje je naše igrišče, ni cest in semaforjev, vse poti so odprte. Zagotovo so trenutki in okoliščine, ko se tudi dejansko zelo močno približamo tej predstavi, a v večini primerov smo med plovbo, čeprav na dopustu in z možgani na off, podvrženi dolo­čenim pravilom ali zakonitostim. Te nam naj­pogosteje določata smer in moč vetra, na podlagi katerega se odločamo o ruti, medtem ko so pomorska pravila skozi stoletja plovbe nastala zato, da bi pluli čim varneje. Čeprav smo torej na dopustu z namenom, da spočijemo misli in se umaknemo od vsakodnevnega stresa in odgovornosti, smo se na jadrnici v veliki meri predali močem narave, hkrati pa upravljamo vozilo in smo udeleženi v prometu, zato moramo poznati in upoštevati tudi kakšen pomorski prometni predpis. Pojdimo torej v šolo.

V lipi naši, pa najsi bo severno ali južno od Kolpe, nekako velja, da jadrati pač vsak zna, da smo se vsi rodili z znanjem vsaj tistega vozla, s katerim okoli ograjice zavežemo bokobran. V resnici seveda še zdaleč ni tako. Le redki rekreativni jadralci so svoje prve korake naredili skozi mladinske športne pogone, začenši na optimistih še v rosnih otroških letih. Prav tako redki so prvič stopili na barko v kateri od jadralnih šol. Morda še najbolj običajna pot nas vodi prek družabnih jadranj, na katera smo bili kdaj povabljeni po srečnem naključju in kjer smo se začeli učiti od nekoliko bolj posvečenih prijateljev. Če smo imeli srečo, da so bili ti izkušeni jadralski mački, smo po tednu dni na vodi obvladali že marsikatero jadralsko veščino. To je bil najbrž trenutek, ko smo začutili, da bi radi še – in več. Iskali smo možnosti, animirali prijatelje, se pridružili že ustaljenim posadkam in zajadrali ponovno. Hitro smo bili okuženi z vetrom v laseh in prišel je dan, ko smo želeli barko najeti tudi sami. Z njim pa trenutek resnice – znamo vse, kar je treba vedeti? Sploh lahko najamemo jadrnico?

Prvo vprašanje je retorično. Na morju najbrž nikoli ne znamo vsega. Lahko znamo dovolj, da varno odjadramo v določenih razmerah, in dovolj, da znamo prepoznati okoliščine, ki presegajo naše jadralske sposobnosti. Če smo dovolj samokritični, da svoje omejitve prenesemo v prakso, smo naredili veliko. Če imamo poleg tega še tisto žilico, ki nas žene naprej k novemu znanju in novim odkritjem, če nas morje in veter zasvojita dovolj, da želimo spoznati tudi 'zakaj', ne samo 'kako', pa se bomo podali v katero od jadralnih šol. Prav kmalu bomo spoznali, da nam bo pridobljeno znanje močno koristilo tudi pri opravljanju izpita za voditelja čolna, ki je pogoj za najem in upravljanje do 24 metrov dolgega plovila, torej tudi naše dopustniške jadrnice.

Ena od lepot današnjega sveta je tudi širok nabor možnosti izbire. Ko se zazremo v število slovenskih ponudnikov šole jadranja, hitro ugotovimo, da teh ni malo in da je tudi ponudba raznolika. Večina šol ponuja teo­retično usposabljanje za izpit za voditelja čolna ter za upravljanje radijske postaje VHF GMDSS (tudi ta izpit je pogoj za najem jadrnice) ter začetne in nadaljevalne tečaje jadranja kot nekakšno osnovo. Za nekoliko izkušenejše najdemo še tečaje tako imenovanega offshore jadranja (oceanskega, ki v praksi pomeni nekoliko bolj odprtomorsko jadranje, po navadi gredo rute do bolj oddaljenih jadranskih otokov, denimo Jabuke ali Palagruže, ali do Grčije oziroma Malte in nazaj), tečaje za upravljanje špinakerja (predvsem na športnih jadrnicah te vse bolj nadomeščajo asimetrična sprednja jadra, imenovana genakerji), tečaje regatnega jadranja, navigacijskega jadranja, tečaje za mesto skiperja in nekatere druge. Po svojem konceptu morda še nabolj izstopa jadralna šola pod okriljem portoroškega društva GoSAILING.

V nasprotju z drugimi jadralnimi šolami, ki večinoma ponujajo tečaje na večjih potovalnih jadrnicah, se tukaj jadra na šestmetrski šport­ni jadrnici olimpijskega razreda elliott 6. Na njihovem tečaju izvemo bolj malo (ali sploh nič, saj ni temu namenjen) o navigaciji, pristajanju v marinah in vezanju bark, o pravilih izogibanja na morju ter recimo motoroznanstvu, bomo pa v nedeljo zvečer zelo dobro razumeli, od kod piha veter (ne da bi pogledali na windex), kako se za določen kot vetra nastavijo jadra in zakaj, kako pomem­bna je na jadrnici pravilna razporeditev teže posadke, kako narediti uspešen in učinkovit manever ... Skratka, tako v teoriji in predvsem praksi nas bodo naučili razumeti jadranje. Pa si poglejmo nekaj izbranih jadralnih šol, ki ponujajo osnovne, marsikatera od njih pa že tudi zelo napredne jadralne tečaje. Kar po abecedi, da bo najbolj pravično.

Argonavt (www.argonavt.si) ponuja uspo­sabljanje za voditelja čolna in za postajo VHF GMDSS, pa tudi praktično znanje s področja pomorskih veščin. Izberete lahko osnovni tečaj in tečaj za skiperja, tečaj navigacijskega jadranja in osvežitveni tečaj za tiste, ki v zadnjem času niste preživeli veliko časa pod jadri. Šola poteka na potovalnih jadrnicah elan 331.

Šolo jadranja GoSAILING (www.gosailing.si) vodijo športni jadralci – večkratna olimpijca v razredu 470 Mitja Margon in Tomaž Čopi, olimpijski kandidatki v jadralskem dvobojevanju Katarina Kerševan in Lena Koter ter Teja Černe, olimpijka v evropi in 470. Učenje jad­ranja na začetnih, individualnih in individualno oblikovanih tečajih poteka v majhnih skupinah na olimpijskih jadrnicah elliott 6m, ki so brez motorja. V tridnevnem tečaju se tečajniki naučijo razumeti, zakaj jadrnica jad­ra, pri čemer pri teoretičnem delu uporab­ljajo unikatno izdelan modelček, osnove jad­ralskih izrazov, upravljanje jader in jadrnice, delo s krmilom in težo, princip delovanja vetra ter njegov vpliv na stabilnost in hitrost jad­rnice. Tečajniki pridobijo koristno znanje mornarskih veščin, intenzivno upravljajo jadrnico v vseh razmerah, se jo naučijo imeti pod nadzorom, pridobljeno znanje pa lahko prenesejo na katerikoli tip. Katarina in Lena sta povedali, da pri učenju izhajajo iz občutkov pri samem jadranju z željo po športnih užitkih, rekreaciji, avanturah, adrenalinu in sprostitvi. Tečajnike želijo navdušiti za športno jadranje, jih naučiti spoštovanja do morja ter zdrave mere samokritičnosti. Verjameta, da inštruktorji z izkušnjami iz vrhunskega športa ter na tem oblikovani učni programi zadovoljijo pričakovanja vsakega kandidata. GoSAILING ob šoli jadranja ponuja tudi druge produkte, in sicer t. i. FunSAILING, jadralski dan z individualno obikovanim programom na vodi in kopnem, namenjen predvsem podjetjem, v pripravi pa je tudi šola regatnega jadranja za rekreativce in tek­movalce z resnejšimi ambicijami.

Jadranje Ahil (www.jadranje.ahil.si) ponuja izobraževanje za izpit za voditelja čolna in za postajo VHF GMDSS, od tečajev pa tečaj osnovnih mornarskih veščin na jadrnici bavaria 35 match, tečaj za skiperje (postani skiper ter intenzivni skiperski) ter odprtomorski offshore tečaj z Miranom Tepešem na njegovi Y40 Skokica, s katero je že dvakrat objad­ral svet. Za tečaje jadranja ponujajo tudi darilne bone.

Jadralni klub Ljubljana (www.jadralni-klub.si) organizira jadralne tečaje že nekaj desetletij in – kot pravijo – je šlo skozi njihove roke že skoraj štiri tisoč ljudi. V njihovih vrstah je meteorologijo še ne dolgo tega predaval zdaj že pokojni Miran Trontelj, starosta kluba pa je legenda Mirko Bogić, ki se še danes, pri svojih 90 letih, na svoji stari jadrnici s platnenimi jadri odpravi iz Pirana v Šibenik. Ponujajo jadralne tečaje s teoretičnim usposabljanjem in tremi vikendi prakse na slovenskem morju, ki lahko služijo tudi kot priprava za izpit za voditelja čolna, tečaj za postajo VHF GMDSS ter tečaje na optimistih za otroke na Gradiškem jezeru v Lukovici pri Domžalah.

Jadralno društvo Potepuh (www.jadralno-drustvo-potepuh.si) skupaj z Maritim pomorstvom prireja tečaje za voditelja čolna ter za postajo VHF GMDSS. Tečaji se izvajajo od ponedeljka do četrtka po štiri ure v Ljubljani, za VHF ob ponedeljkih in sredah.

Just Perfect (justperfect.si) organizira tečaje za voditelja čolna ter sedemdnevna tečaja z bivanjem na barki, imenovana mornar jadralec in samostojni jadralec – skiper. Posredujejo tudi pri organizaciji dvodnevnega ISAF-ovega tečaja preživetja na morju, ki se v angleškem jeziku izvaja v Avstriji. Udeleženci po izpitu prejmejo ISAF-ov certifikat poznavanja tehnik preživetja na morju, ki je veljaven pet let. Tečaj priporočajo vsem, ki jadrate v zahtevnejših razmerah in bi radi bolje spoznali pravilno pripravo jadrnice in posadke v takšnih razmerah ter tehnike reševanja in preživetja na morju. ISAF-ov tečaj preži­vetja v slovenskem jeziku na slovenski obali organizira tudi Jadralna zveza Slovenije (www.jadralna-zveza.si).

Kon-Tiki Sailing (www.kontiki-sailing.com) ponuja tečaj za voditelja čolna ter GMDSS digitalne radiotelefonije, od jadralnih tečajev pa začetnega in nadaljevalnega, kot posebnost pa tudi začetni in nadaljevalni tečaj jad­ranja na katamaranih. Tudi za začetni tečaj jadranja na katamaranu jadralsko predznanje ni potrebno. Organizirajo še tečaj regatnega jadranja ter tečaj offshore – odprtomorskega jadranja.

Če boste izbrali jadralno šolo Nasa (North Adriatic Sailing Academy, www.na-sa.eu), se prav lahko zgodi, da bo vaš inštruktor na regatnem tečaju katera od legend slovenskega jadranja: Dušan Puh, vsestranski jadralec, zmagovalec nepreglednega števila regat in skiper Mobitelovega Velikega Viharnika; Igor Orlov, yachtmaster (RYA), diplomirani mete­orolog in avtor Navtičnega priročnika (Mladinska knjiga, 2009); Vid Jeranko, izkušen vsestranski jadralec in član posadk nekaterih najuspešnješih slovenskih projektov – slovenskega RC44 Ekipa 44, Team Eagle, Melges 24 Paika, trener dveh slovenskih solo jad­ralcev čez Atlantik v okviru Mini Transata ... Organizirajo osnovni, nadaljevalni in regatni tečaj, pri njih se lahko pripravite tudi za izpit za voditelja čolna. Tečajnikom v primeru slabega vremena zagotovijo kakovostna jadralska oblačila, ponujajo pa tudi indivi­dualne ure na kopnem ali na morju, kjer se posvetijo tistim področjem, ki jih tečajnik najbolj potrebuje.

Če se boste odločili za Nauto Yachting (www.nauto.si), se kaj lahko zgodi, da se boste uzrli tudi v oddaji Modro na televiziji H2O, saj oba projekta vodi ista oseba, izkušeni jadralec, novinar, urednik in producent Peter Mernik. Organizira priobalno in sedemdnevno offshore šolo mornarskih veščin in jadranja z izhodiščem v Biogradu na moru.

Navtična šola F. Arnuš (www.nautica-jadranje.si) ponuja tečaj za voditelja čolna ter postajo VHF GMDSS. Šola jadranja vključuje začetni tečaj (trije vikendi po dva dni) ter tečaj za skiperja, ki vključuje štiridnevno jadranje. V okviru jadralne šole je mogoče narediti izpit za voditelja čolna in izpit iz pomorske radiotelefonije VHF GMDSS. Pohvalijo se lahko s pridobljenim certifikatom mednarodne šole jadranja ISSA (International Sailing Schools Association).

Porta šola jadranja (www.porta.si) deluje v Izoli na jadrnicah jeanneau JOD 35 in seascape 18, ki jo je mogoče najeti tudi za dnevno jadranje brez inštruktorja. Ponujajo začetni in nadaljevalni tečaj, med naprednejšimi pa še izpopolnjevalni tečaj: jadranje oziroma pristajanje, odprtomorski tečaj jadranja in pomorskih veščin, ki traja 14 dni (Biograd–Zakintos in nazaj), navigacijski tečaj, trening in sodelovanje na Barcolani, tečaj regatnega jadranja, trening in sodelovanje na regati Jabuka ter tečaj na jadrnici seascape 18. »V navigacijskem tečaju gremo na pravo jadranje. Približno 400 navtičnih milj izkušenj. Veliko praktičnega dela, teorija predvsem med plovbo ali ob jutranji kavici ob morju. Običajno jadramo do Kornatov in nazaj. Okusimo čar vplutja v nepoznana pristanišča in sidranje v osamljenih zalivih. Vsak tečajnik se preizkusi v vsaki vlogi, od krmarjenja in trimanja jader do navigacije in kuhinje,« pove vodja šole Marjan Gorec. Za tečaje jadranja so na voljo tudi darilni boni.

Spinaker (www.spinaker.si) organizira tečaje (tudi individualne) za voditelja čolna ter za postajo VHF GMDSS. Organizirajo tudi šolo jadranja, ki poteka na jadrnicah, ter šolo varne plovbe na motornih čolnih. Pohvalijo se lahko z več kot desetletnimi izkušnjami v navtičnem izobraževanju ter učinkovitimi metodami učenja z najizkušenejšimi predavatelji, med katerimi najdemo inštruktorico in dvakratno olimpijko Tejo Černe, glede na želje in predznanje pa tečajniki lahko izberejo tudi najprimernejšo jadrnico oziroma motorni čoln. Organizirajo dvodnevni začetni jadralni tečaj na šolski jadrnici beneteau 25 ter dvodnevni tečaj za skiperja na potovalni jadrnici elan 331. Šola varne plovbe vključuje dva tečaja na motornem čolnu oziroma motorni jahti. Spinaker je nedavno izdal tudi upo­rabno knjižico z naslovom 15 min za varno plovbo in kar nekaj druge literature ter e-priročnikov za opravljanje izpita za čoln in VHF-postajo.

Tudi Šola jadranja Dekleva (www.deprom.si), ki deluje pod okriljem podjetja Deprom, se lahko pohvali z mednarodnim certifikatom ISSA, ki ga vsako leto podaljšujejo.

Po uspeš­no opravljenem tečaju boste pridobili ustrezno mednarodno priznano diplomo ISSA. Osnovni in nadaljevalni tečaj se izvajata na jadrnicah dolžine od 30 do 36 čevljev, medtem ko se regatni tečaj jadranja izvaja na jadrnici tipa F30 projektanta Bruca Farrja in njegove ekipe. Šolo vodita brata Simon in Sandi Dekleva. Simon Dekleva, tudi avtor priročnika Navigacija v obalnem morju: »Profesionalen individualen pristop, popolna ponudba od najmlajših začetnikov pa vse do tekmovalcev najvišjega ranga nas loči od drugih. Vendar še zmeraj so in bodo refe­renca našega poslovanja zadovoljni učenci, partnerji in tekmovalci.« Podjetje Deprom je tudi založnik zanimive in uporabne navtične literature.

Šolo jadranja Vitalna (www.vitalna.com) vodi aktualni državni prvak v jadralskem dvobojevanju ter aktualni državni podprvak raz­reda seascape 18 Dejan Presen. Ponuja začetni in nadaljevalni tečaj, tečaj regatnega jadranja in match race kliniko (kliniko jadralskega dvobojevanja). Lastnikom plovil ponujajo tudi skiperja, ki vas jadralskih veščin nauči kar na vaši jadrnici. »V Vitalni našim tečajnikom začetnikom ponujamo šolo jadranja, skozi katero bodo pridobili osnove in samozavest za samostojno jadranje, za malo bolj izkušene, ki bi radi zmagovali na regatah, pa regatni tečaj za doseganje optimalnih hitrosti z jadrnico. Jadralne ekipe, ki bi se rade preizkusile v jadralskem dvobojevanju, vabimo, da nas kontaktirajo za kliniko, kjer bodo svoje regatno znanje še nadgradili,« je povedal Dejan Presen. Kot vidimo, skoraj vse šole poleg različnih tečajev jadranja organizirajo tudi tečaje za voditelja čolna.

Čeprav pogosto slišimo, da za upravljanje jadrnice potrebujemo skiperski izpit, ni čisto tako. Dejansko potrebujemo izpit za voditelja čolna za upravljanje plovila dolžine do 24 metrov ne glede na moč motorja. Z istim izpitom torej lahko upravljamo jadrnico in motorni čoln. Izpitni program predvideva teoretični in praktični del izpita, ki pa ne poteka na vodi. Izpit se opravlja na sedežu Uprave RS za pomorstvo v Kopru, za organizirane skupine tudi v Ljubljani in Mariboru, kandidati pa morajo pred tem pridobiti ustrezno znanje za samostojno uprav­ljanje plovila dolžine do 24 metrov: pravila o izogibanju trčenju na morju, osnove navigacije, pomorske predpise, osnove motoroznanstva in mornarska dela in veščine. Čeprav opravljanje tečaja za pristop k izpitu ni obvez­no, pa je zelo priporočljivo. »Po naših izkuš­njah priporočamo tečaj v dolžini približno 20 ur,« je povedal kapitan dolge plovbe Rado Glavina, ki je plul po svetovnih morjih, pozneje na Upravi RS za pomorstvo dolga leta delal kot mednarodni inšpektor za varnost plovbe ter kot član in predsednik izpitne komisije izprašal številne kandidate na izpitih za voditelja čolna. Zdaj predseduje Pomorskemu društvu Morjak (morjak@siol.net), združenju slovenskih pomorskih kapitanov, ki prav tako izvaja tečaj za vodi­telja čolna, njihovi člani pa radi ponudijo tudi kakšno individualno izobraževalno uro ali dan.

»Izpitna komisija takoj prepozna, kadar se kandidat nekaj nauči na pamet, v resnici pa o tem ne ve veliko. Še najlažje se je naučiti pomorskih predpisov in meteorologije, za vse drugo pa priporočam obisk katerega od tečajev z usposobljenimi ljudmi, ki znajo vsebine primerno pojasniti. Največ težav imajo ljudje običajno z navigacijo in izogibanjem trčenjem na morju, ki sledijo mednarodnim predpisom, kajti to niso vsebine, ki bi se jih dalo naučiti na pamet. Ko potem trikrat, štirikrat padejo na izpitu, ugotovijo, da bi bilo ceneje, če bi se takoj na začetku odpravili na tečaj.« In kako je mogoče, da lahko opravimo izpit za čoln, ne da bi sploh kdaj stali na njem? Rado Glavina pojasnjuje: »Ta praksa je uveljavljena v večini evropskih držav. Čolni so si med seboj tako različni in neprimerljivi, da bi bil praktični del na enem od njih, v primeru, da bi pozneje upravljali drugačnega, povsem nesmiseln. Med plovbo na čoln deluje cela vrsta vplivov, od nadgradnje, ugreza, toka, smeri vetra ... zato je praksa na enem v primerjavi z drugim kot noč in dan. Tudi logistično bi bilo izvajanje takšnih izpitov zelo oteženo, čakalne dobe bi bile dolge in izpit drag.« Ima kapitan Glavina kakšno zlato pravilo, ki bi nam ga rad položil na srce? »Najbolj zlato od vseh pravil je dobro opazovati dogodke pred nami, za nami in okoli nas. Morje je ena velika cesta.« 

Avtor: Jakica Jesih 

Foto: Ivana Krešič, promocijske fotografije

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel