Ken Block: »V dirkanju iščem kreativnost!«

Ken, ki ima korenine v uličnih dirkah, kar je po godu tudi računalniškim generacijam, se je relija lotil leta 2005. To je za Američane sicer čudno, saj jim je ta zvrst avtomobilističnega športa španska vas, toda on je v dirkanju iskal drugačnost in ekspresijo.

Takrat je z ameriškim smislom za biznis porodil znamko športnih čevljev DC, znamko, ki jo danes pozna vsak des­kar, motokrosist ali kakšen drug adrenalinski odvisnež. S pridom uporablja sodobne medije, njegove posnetke na­daljevanj Gymkhan si je na Youtubu ogledalo že več sto milijonov oboževalcev. V njih s svojim avtom izvaja neverjetne vragolije v okoljih, kamor običajno ne sodijo – ulice San Francisca se spremenijo v njegovo igrišče, drzne vožnje v skladiščih, pomolih ali na kakšni hri­bov­ski poti dvigajo dlake.

Njegov je projekt Gymkhana Grid, nekakšno paralelno dirkanje avtomobilov na majhnem kosu asfalta na izpadanje, ki je mešanica drifta, zabave in bučne glasbe. Žur! Intenzivno je in vožnja traja le nekaj minut – zanjo ne potrebuješ vsega nedeljskega popoldneva. Pomembna je zabava. V Madridu smo ga ujeli tik pred startom letošnjega finalnega Grida.

Na majici imate napis Tire Slayer [klavec gum], na avtu imate nalepko Kill all rubbers [pogubi vse gume]. Ko vozite, gume nenehno kurite, žgete, dimite. So gume vaš nasprotnik ali prijatelj?

[smeh] Ja v resnici so moj prijatelj, a kaj, ko jih takooo rad kurim! Tako kot v vsakem motošportu so gume del zgodbe tudi v tem. Brez njih pač ne gre, od njih si vseskozi želiš, da bi dale od sebe največ. Še posebno na Gymkhani, saj smo od gum pri svojem avtomobilskem rajanju še kako odvisni.

Kdaj pa se je to vaše rajanje z avtomobili začelo?

Že od malih nog obožujem reli in sploh celoten motošport. Vse od takrat sem sanjal, da bom morda nekoč, nekdaj pa le profesionalni voznik. No, v resnici pa takrat nisem res čisto nič verjel, da se bo to tudi v resnici zgodilo. Leta 2005 sem začel dirkati pravzaprav iz gole zabave in takrat sem odkril, da imam morda celo nekaj več kot le naravni talent.

Malce nenavadno je, da kot Američan nastopate tudi v svetovnem prvenstvu v reliju.

Da, res je, Američani smo v svetovnem reliju redek pojav. Več Američanov je bilo na Luni, kot pa osvojilo točke v svetovnem prvenstvu v reliju.

Kaj vas tako privlači pri dirkanju z avtomobili?

Rad imam agresivno dirkaško vožnjo, obenem pa želim biti ob tem kreativen, tudi zabaven. Vsa druga ameriška avtomobilistična tekmovanja, denimo Nascar ali pa serija Dragstar, so pravzaprav neznansko dolgočasna. Pri prvem dirkači dolge ure vozijo v enem krogu ali ovalu, pri dragsterjih pa tekmujejo na kratki ravnini. Spoštujem, kar delajo, a pač to ni zame, ni moj svet. Raje imam reli in formulo 1.

Kaj je za vas adrenalin?

Da se zabavam z avtom in da se ob tem učim in iščem meje še mogočega. Ne samo, ko je govor o hitrosti, temveč tudi v kreativnem smislu. To je recimo mož­no v reliju, kjer predvsem na kakšni peščeni podlagi iščeš svojo linijo, po svoje sekaš ovinke, zaviraš drugje in drugače kot pre­ostali. Pri Gymkhani je ta kreativnost še toliko bolj izrazita.

Vas je pri takšni vožnji v avtu kdaj strah?

Hm, ja ... je. Ne morem reči, da ne.

Kdo pa je vaš dirkaški vzornik?

Definitivno Colin McRea, legendarni voznik relija.

Kaj bi našli v vaši domači garaži, če bi vas danes obiskali?

[smeh] Trenutno tam stoji moj avto za vsakdanje opravke, ford raptor. Živim nekoliko bolj v hribovitem predelu in je prav priročen, zlasti pozimi, ko se z njim igram v snegu, poleti pa se z njim preganjam po kakšnih sipinah.

Kam bi vas zanesla pot, če se ne bi profesionalno ukvarjali z avtomobilizmom?

Uh, morda bi se ukvarjal s snežnim deskanjem, gorskim kolesarstvom ali skejtanjem – nekaj bi se že našlo.

V Gymkhani številka 5 ste se preganjali po San Franciscu. Kako je bilo zapreti dele ulic tega velemesta, koliko časa ste snemali?

Samo načrtovanje in priprave na snemanje so trajale kakšnih šest mesecev. Projekt je bil zapleten zaradi logistike in same izvedbe – teren smo raziskovali recimo štiri dni, prav toliko je potekalo tudi samo snemanje. Ob tem moram povedati, da so odgovorni v San Franciscu pokazali veliko kooperativnost in so nam bili pri snemanju v veliko pomoč. Nikoli si ne bi predstavljal, da bo sodelovanje z mestnimi oblastmi potekalo tako.

Na kateri trik, izvedbo z avtom v Gymkhani ste najbolj ponosni?

Najbolj mi je pri srcu prav Gymkhana 5, o kateri sva govorila. V njej sem z avtom skočil povprek čez rob vrha ulice v San Franciscu. Tu gre za element, ki ima korenine v finskem reliju, kjer z avti letijo čez parobek več deset metrov daleč.

Koliko so pa vam blizu motorji, ga vozite?

Seveda, predvsem sem navdušen nad terenskimi motocikli. Oziroma sem bil. Odrasel sem tam, kjer je raztural Jeremy McGrath, pa tudi Ricky Carmicheal. Prijatelja sva s Travisom Pastrano [vsi so legende ameriškega motokrosa]. Vožnja z motociklom ti okrepi občutke in zato pomaga pri vožnji z avtom, da bolje razumeš podlago, predvsem blato ali pesek. Motorja ne vozim več, kajti v preteklosti sem se večkrat polomil in si izpahnil ramo.

Kaj pa pomeni izraz Hoonigan, ki ga vidimo na vašem avtu? Pa številka 43, ki jo vseskozi upo­rabljate, ima kakšen pomen?

Izraz je avstralski. Je pa to policijski izraz za tiste, ki norijo z avti, ne upoštevajo cestnih pravil in omejitev in so zato označeni kot neprilagojeni in družbeno nevarni. Izraz se mi je zdel tako izzivalno kurjaški, da smo ga uporabili tudi mi za svojo ekipo, saj tudi mi v resnici ne upoštevamo pravil. Številka 43 pa pravzaprav nima kakšnega posebnega pomena. Iz meni neznanega razloga mi je bila všeč že kot otroku in odločil sem se, da bo tudi v profesionalni karieri dirkača moj zaščitni znak. Imel sem jo že na motociklu za motokros.

Kateri bo vaš naslednji projekt?

V zadnjem času sem bil zaposlen z Gymkhano 7, ki jo bomo te dni predstavili in bo zeloooo posebna, saj se bo močno razlikovala od dosedanjih. In tudi bolj divja bo!

Boste kdaj obiskali Slovenijo?

Bi, z veseljem. Vem, da je to nekje blizu Italije, kamor grem konec leta v Bologno in Monzo. In da imam tudi tam veliko oboževalcev, kajne? [gromek smeh]

TEKST Primož Jurman
FOTO Primož Jurman, Monster

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord