Nuša Gnezda: "Več treninga ne pomeni nujno boljših rezultatov"

12. 1. 2020, 06:00 | Športno | Piše: Petra Windschnurer
Nuša Gnezda: "Več treninga ne pomeni nujno boljših rezultatov" (foto: osebni arhiv) osebni arhiv

Nušo Gnezdo sem spoznala na enem od lepotnih dogodkov, kjer je prisotnim razkrila svojo zgodbo o uspehu. Ta niti slučajno ni bila instagramabilno brezhibna.

V trenutku sem jo začutila; kaj pa vem, mogoče zaradi njenega postojnskega naglasa, ki me je spomnil na nekaj tistih čupavcev, s katerimi sem preživela mladost v Logatcu, morda zaradi njene odprtosti in iskrenosti, čeprav sem začutila njeno zadržanost pred javnim nastopanjem, in njene neposrednosti in sarkazma, ki sta danes v svetu instant receptov za popolno oblikovano telo v zgolj 14 dneh balzam za vse nas, ki se vadbe lotevamo prvič.

Rada bi začela z vadbo. Sem v zelo slabi kondiciji. Kaj mi svetujete?

Ljudje, ki se z danes na jutri odločijo, da bodo v svojem življenju nekaj spremenili, oziroma da bodo začeli delati na sebi, bodisi obujejo superge in gredo teč, ali pa si kupijo karto za vadbo v fitnesu. Prva izbira je slaba, saj naj bi prav tek predstavljal zadnji del treninga. S tekom se začnemo ukvarjati, ko je naše telo res stabilno, močno in tak napor, kot je tek, lahko prenese brez stresa.

Medtem ko vadbo v fitnesu zagrabijo zelo resno in štirinajst dni (ponavadi brez trenerja) trenirajo na polno, potem pa kmalu ne vedo več, kaj bi. Tudi sama sem delala v fitnes centrih in moram priznati, da je osip prijavljenih po enem mesecu je res velik.

Se mi samo zdi ali fitnesa ne marate preveč?

Ne maram tega, s čim se beseda fitnes danes povezuje. Prva asociacija na fitnes je torej: telovadnica, preznojene naprave, mučenje na teh napravah, pretiravanje in nerealne oblike teles, ki zahtevajo od posameznika veliko truda in odrekanja. Za to besedo v takšni obliki se na žalost skriva veliko nezdravih načinov.

Kaj pa zmerni uporabniki fitnesa, oziroma fitnes storitev? Teh ni?

Seveda so, ampak večina ljudi, povprečnih ljudi, ki se z vadbo šele začenja ukvarjati, se fitnesa prav zaradi slabega renomeja zaradi zgoraj naštetih asociacij kot takega kar malo boji.

Kaj je glavna motivacija, ki ljudi spravi k vadbi?

Kvaliteta življenja. Lepše telo. Zdravje. Motivacija pride in gre. Moramo si jo pričarati sami. Iz izkušenj mojih strank lahko povem tudi to, da motivacija, če jo predstavlja zgolj ideja o lepše oblikovanem telesu, lahko v primerjavi z motivacijo, ki jo predstavlja boljša kvaliteta življenja (npr. imaš več energije, stvari  opravljaš z večjo lahkoto, bolj si uspešen), zelo hitro ugasne. Treba se je zavedati, da je motivacijo včasih potrebno tudi malce spodbuditi in se prisiliti, da vztrajaš. To je tako kot umivanje zob. Tudi zob se nam ne da včasih umiti, pa to še ne pomeni, da si jih pred spanjem ne bomo umili.

osebni arhiv

Trenutno mediji veliko pozornost namenjajo 'osveščanju', da se sprejmeš takšnega, kakršen si. Novodobna mantra naj bi nas končno razbremenila skrbi o našem videzu. Se vam ne zdi, da je to kot naročena potuha za posameznike, ki se telesne vadbe in zdravega načina življenja že tako izogibajo, oziroma da smo prešli iz ene skrajnosti v drugo?

Ta stavek zlahka večina razume narobe. Mislim, da ste želeli povedati, da se sprejmeš takšen, kot si, vendar še vedno delaj na sebi. Predvsem je pomembno, da se ne primerjaš z drugimi in da se ne primerjaš z lepotnimi ideali, ki so danes resnično nastavljeni tako, da so večini težko dosegljivi.

Nekaj maščobe na ženskem telesu je konec koncev pokazatelj zdravega ženskega organizma.  Če ima posameznik objestno preveč kilogramov, pa se gotovo mora vprašati, ali je prav, da se sprejme takšen, kot je, ali je mogoče vseeno bolj prav, da nekaj na sebi spremeni. Še vedno si lahko zadovoljen sam s sabo in delaš na še boljšem sebi.

Koliko različnih programov ste zasnovali in komu so namenjeni?

Začeli smo s programom fit mami, to je pravzaprav moja ciljna skupina. Ukvrajam se z mamicami. Obstajajo različice, ena je namenjena mamicam po porodu in po carskem rezu, na voljo pa je tudi program, namenjen vsem mamicam. Ker je kar nekaj žensk, ko so končale ta program, hotelo s programom nadaljevati, sem zasnovala še program fit bejba, ki pa se bo zdaj preoblikovala v fit mami 2.

Smešno je, da ženske v tej besedni zvezi na besedo mami gledajo 'mamasto'. Bejba jim zveni veliko bolj privlačno (smeh). Ničkolikokrat me ženske sprašujejo, ali je program fit mami ob tem, da so npr. stare 35 let in imajo dva otroka, trimesečnika in šestletnika, zanje primeren. Vse bi bile rade bejbe (smeh). Si mami ali nisi mami?

Tudi sama sem mami in delam po programu mami. V programu je  sedaj že več kot tri tisoč mamic. Veliko mi pove dejstvo, da je program razdeljen na šest mesecev in vsakega posebaj je treba kupiti. Večina mamic pride do konca, ni veliko upadov. Še več, po zaključku šestmesečnega programa, se odločijo za nadaljevanje.

Kaj je tisto, zaradi česa vaš program fit mami ni kazen in eno samo odrekanje?

Ne bom rekla, da je samo moj program pravi, je pa drugačen in po odzivih številnih res dober, takšen, da večina vztraja do konca in z njim nadaljuje tudi kasneje. Ljudje imamo napačno predstavo o tem, kaj naj bi pomenil trening. Ta napaka je tako močno zakoreninjena v naših možganih, da ne moremo dojeti kar tako, da manj treninga lahko pomeni več rezultatov.

Še vedno jih večina meni, da se je treba za rezultate močno potiti in da je ob tem nujna tudi bolečina od napora. Stranke so velikokrat presenečene, ko jim trening iz petih ali šestih na teden zmanjšam na dva treninga na teden. Še bolj potem, ko so rezultati po dveh mesecih res vidni.

Morate razumeti, da je naš delovnik za telo zelo stresen in če ga potem zvečer 'nagradimo' še s treningom, telesu in našemu organizmu niti slučajno ne delamo koristi. Če smo vsakodnevno vadbo še pred leti povezovali z antistresno terapijo, danes žanjemo izgorelost. Verjamem, da je pretirana vadba zaslužna za marsikatero.

osebni arhiv

Vadba in dobra hrana?

Zelo odvisno od tega kako gledaš na hrano. Sama danes to počnem zelo sproščeno. Telo je treba naučiti jesti zdravo. Menim, da zaužijem 80 odstotkov zdrave, industrijsko nepredelane raznolike hrane, kot so ribe, zelenjava, meso, riž, krompir.

Medtem, ko se v tistih 20 odstotkih znajdejo tudi sladice. Je pa res, da prav zaradi tega, ker zaužijem dovolj druge hrane, ne čutim potrebe po njih. Enostavno sem sita. Ženske spodbujam, da se hrane ne smejo bati. Saj veste, kako gredo te stvari, poskusiš en piškot, počutiš se blazno krivega in potem sledi cela škatla, ker če si že grešil, potem grešiš do konca.

V individualnem programu sem imela priložnost delati z ženskami, ki so imele resnično težavo s težo. Dovolila sem jim jesti prav vse, tudi piškot po kosilu, vendar sem jim tudi svetovala, da mu ne smejo posvečati preveč pozornosti. To je konec koncev zgolj en sam piškot.

Pravite tudi, da hrane ne morete deliti na dobro in slabo? Zakaj? Sama sem znala reči, da med tednom jem dobro, med vikendom grešim. To pomeni, da so med tednom na meniju veganska kosila, obroki, ko ločujem OH in beljakovine, za vikend pa čevapčiči in pica.

Namesto da delim hrano na dobro in slabo, raje rečem, da je ena hrana bolj bogata z za zdravje in dobro počutje potrebnimi hranilnimi snovi, druga manj. Vsak pri sebi mora vedeti, koliko ustreznih hranilnih snovi je zaužil. Če bi uživali npr. zgolj riž, bi telesu začelo primanjkovati drugih hranil, to pa še vedno ne pomeni, da je riž slaba hrana.

Na svojem instagram profilu ste znani po zelo duhovitih pripombah o raznih dietah, konzumiranju preveč  zdrave hrane ali popolnih vaj, ki ti zgradijo trebušn mišice v zgolj treh tednih. Sledilci jih obžujejo. Je to nov način, kako čim več ljudi spraviti k zdravem in razumnem prehranjevanju ter vadbi?

Ne maram v celofan zavitih stvari. Če bi imela osebni in ne poslovni profil, bi bilo takšnih zadev še veliko več. Menim, da nekaterim ljudem in predvsem meni to paše. Všeč mi je, da zmorem k tako resnim temam pristopiti tudi na bolj humoren, sproščen način. Menim, da je prav to lahko za posameznika prava motivacija, da vztraja pri zdravemu načinu življenja ter ne zapada v spletne klišeje in ideale, ko je govora tako o prehrani kot vadbi.

Danes se zdi, da smo ljudje vse bolj obsedeni z iskanjem sreče. Kaj vam predstavlja sreča?

Sreča mi predstavlja, da si zapolnim dan, da sem s tistimi, ki jih imam rada, da sem lahko sproščena, da nisem pod stresom in obremenjena s stvarmi, ki v življenju ne igrajo pomembne in ključne vloge.

Bi lahko rekli, da je zdravo življenje predpogoj za srečno življenje?

Absolutno! Obstaja dober pregovor, ki na kratko zajame vso filozofijo tega vprašanja. Zdrav človek ima lahko sto želja, bolan samo eno.

Največji mit, ko gre za vadbo!

Pri vadbi bi izpostavila dva mita, in sicer, da je več vadbe boljše in da sta za učinkovito vadbo nujno potrebna trpljenje in bolečina. Napaka!

Najboljši nasvet, ko gre za zdravo prehrano in vadbo!

Zmernost, ravnotežje. Če se ne počutimo dobro in smo utrujeni, ne gremo čez svoje zmožnosti. Telesu bomo naredili več škode kot koristi. Ljudje danes radi svoje težave na različnih področjih kompenziramo z vadbo. To lahko hitro privede v stanje akutnega stresa in izčrpanosti.

Kako meriti uspeh vadbe oziroma programa? Je tehtnica prekletsvo ali motivator?

Kilogrami so z mojega vidika povsem nerelevantna stvar, še posebaj če na tehtnici zasleduješ dekagrame. Ljudje nihamo v teži že znotraj posameznega dneva, ženske odvisno od menstrualnega ciklusa, pomembno je, kaj jeste na dan tehtanja, ali vam zastaja voda tisti trenutek.

Napredek je zelo osebna stvar, nekaterim napredek pomeni konec bolečin v križu, nekaterim občutek, da imajo več energije, da so v boljši telesni in mentalni kondiciji, nekaterim napredek pomenijo izgubljeni kilogrami. Bi se pa vsi morali zavedati, da napredek ne pride čez noč, niti čez en mesec. Realna pričakovanja so ključ do uspeha.

Vztrajnost?

Vedeti moraš, zakaj to počneš. Bilo bi lepo, če bi vadba postala hkrati rutina in užitek. A vadba ne sme postati rutina trenerjev. Sama sem vsak delovnik v vadbo zelo vpletena, zato potrebujem osebnega trenerja. Poznam veliko trenerjev, ki imajo svojega trenerja. Drugače se lahko znajdeš v nekem začaranem krogu, ko ne veš več, kaj bi počel sam s sabo. Vsak dan pripravljaš vadbo za sto ljudi, zato tudi sam potrebuješ nekoga, ki te bo vodil neodvisno od tvojega delovnika.

Kaj menite o spletnih aplikacijah za vadbo, ki so danes še posebaj priljubljene. Le kdo se ne bi razveselil naslova: Pet vaj za najbolj čvrsto ritko v samo 14 dneh?

Vaje za oblikovanje spodnjega dela nog, pet vaj za hrbet, šest vaj za oblikovanje zadnjice, tri vaje, s katerimi boste izgubili maščobo na notranji strani stegen. To so pasti. Tega ni! Fizološko to ni mogoče, se pa dobro sliši. Telo ne kuri maščob lokalno. Ljudje imamo radi bližnjice, zato takšnim stvarem nasedamo.

Klikamo in kupujemo in na podlagi klikov in števila nakupov, potem to kupujemo še bolj. Da ne bo nesporazuma, seveda lahko preoblikujete noge, ponavdi v paketu s celotnim telesom, a ne z danes na jutri, predvsem pa ne z zgolj omenjenimi aplikacijami. Za tako velike spremembe telesa je potreben celovit program, individualen pristop.

Kako lahko človek, ki se v življenju ni nikoli pretirano ukvarjal z vadbo, najde sebi primerno?

Menim, da je treba vadbo enostavno preizkusiti in nekaj časa vztrajati, kajti za užitek pri vadbi potrebuješ znanje, izkušnje. Naj vam predstavim svojo izkušnjo pri surfanju. Deskanje na vodi je izjemno težka stvar, težko se ga je naučit, predvsem je težak za ženske.

Če si sama tega res ne bi močno želela in če mi ne bi poznavalci znali povedati, kakšen užitek predstavlja, ko enkrat obvladaš desko, bi že zdavnaj vrgla puško v koruzo. Vadba bi morala predstavljat užitek, prav zato toliko izpostavljam, da se je je treba lotiti postopoma.

Petra Windschnurer
Novinarka in kolumnistka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri