Dr. Edvard Kolar: »Družbeno je bolj odgovorno, če igrajo pri nas«

11. 9. 2019, 14:58 | Športno

                            EDVARD KOLAR (foto: Primoz Predalic +386 51 681119) Primoz Predalic +386 51 681119

EDVARD KOLAR

Z digitalizacijo, liberalizacijo trga športnih stav in posledičnim razcvetom spletnih stavnic je slovenska Športna loterija, ki je leta 1996 nastala na podlagi širokega odziva na igro Podarim dobim, zajadrala v zelo razburkane vode. 

A konkurenci navkljub neomajno ostajajo predani varnosti in odgovornosti. S predsednikom uprave Športne loterije dr. Edvardom Kolarjem, prej dolgoletnim športnim delavcem, trenerjem in generalnim sekretarjem na Olimpijskem komiteju Slovenije, smo poklepetali o stanju na sceni športnih stav, vlogi Športne loterije pri vstopu v digitalni svet, odgovornem oglaševanju, zaščiti mladih in vključevanju e-športov, trenutno najhitreje rastočega segmenta v športnih stavah, v njihov vedno bolj pisan portfelj.

V strategiji Športne loterije za obdobje 2018–2022 ste si postavili zelo introspektivno vprašanje: »Zakaj Športna loterija sploh obstaja?« Odgovore ste verjetno našli v deležnikih, ki od loterije prejemajo sredstva?

Če ne bi znali odgovoriti na vprašanje, zakaj obstajamo, bi se lahko kar sami ukinili. [smeh] Glede na to, da je geneza nastanka Športne loterije povezana z znano igro Podarim dobim, je naše osnovno poslanstvo seveda delovanje v dobro športa v Sloveniji, delovanje v dobro slovenskih civilnih skupin, ki se financirajo iz iger na srečo. Ni pa to naš edini deležnik. Tu je še država, tu so vse sodelujoče fundacije ter seveda igralci in delničarji. Izziv nastane, ko se pojavijo navzkrižja interesov med temi deležniki, kar je normalno. Če recimo država hoče več, bodo drugi dobili manj. Če hočemo zagotoviti več sredstev športnim organizacijam, bomo morali dati manj nazaj igralcem. Če pa damo manj igralcem, bodo manj igrali, ker ne bodo videli koristi. Naš cilj je uravnotežiti vse te interese deležnikov, da so na koncu vsi zadovoljni, to pa je tudi eno od temeljnih vodil strategije razvoja Športne loterije v prihodnjem obdobju.

Najmanj prilagajanja je verjetno na področju države, tam ni manevrskega prostora.

Država je v tem sistemu res najbolj neobčutljiva, saj zbere 10 odstotkov davka od vplačil. Če vplačila naraščajo, država enostavno dobi več. Je pa sistem povezan – če narašča prodaja, ponujamo boljše dobitke in takrat jasno dajemo več tudi igralcem, s čimer pa se potem zmanjšuje del, znotraj katerega se financirajo športne, invalidske in humanitarne organizacije.

V medijih se je že večkrat pisalo o tem 10-odstotnem davku od srečk, ki je bil leta 2013 uveden kot eden od mehanizmov za saniranje posledic recesije. Pogosto se ugiba, ali je danes še potreben?

Takrat je bilo stanje takšno, da se je na vseh področjih skušalo uvesti neke nove inštrumente za reševanje krize. Eden teh je bil tudi davek od srečk. Ampak saj veste, kako je z davki: ni pričakovati, da ga bo država sama od sebe ukinila, posebej še, če je učinkovit. Mi smo v svoji strategiji zato ta davek že sprejeli kot dejstvo, država seveda lahko področje iger na srečo ureja relativno avtonomno. V tem davku korist za državo vsekakor je, sploh zdaj, ko z vsemi ukrepi, ki jih delamo, raste tudi naša prodaja. Naloga Športne loterije ni samo tarnati nad obstoječim davkom, ampak najti pot prilagoditve pogojem poslovanja v Sloveniji. Bi pa bilo smiselno razmisliti, kako ta davek razporediti med deležnike tako, da bi država še vedno dobila svoj delež, deležniki pa bi bili deležni sredstev, zbranih iz tega naslova.

Eden vaših ključnih izzivov je poiskati odgovor na pojav nelojalne in celo ilegalne konkurence. Kako spremljate razvoj tega problema?

Ta problem ima tri ključne postavke. Prvič to, da na naš trg na področju športnih stav ponudniki vstopajo nelegalno. To pomeni, da lahko dajo bistveno boljše kvote, saj ne plačujejo davkov in dajatev, posledična obljuba višjega dobitka pa pritegne igralce. Drugič, v svojem portfelju imajo vse vrste iger, tudi kazino igre, lota, ki jih Športna loterija po zakonu ne sme ponujati. In tretjič, ti ponudniki imajo lahko stave, ki so sicer z zakonom prepovedane. Športna loterija spremlja ta problem, predvsem pa, v okviru dovoljenj države, skrbi, da je njena ponudba najbolj celovita, glede na dovoljene možnosti. S takšnim pristopom smo v zadnjem obdobju dosegli dobre rezultate.

Tovrstni ponudniki z vprašljivim ozadjem so z digitalizacijo v neustavljivem razmahu. Kje vidite morebitne rešitve?

Mi ta problem rešujemo na več načinov. Skušamo smiselno razširiti našo ponudbo z različnimi oblikami športnih stav, športnih napovedi, elektronskih iger in srečk. Širši portfelj se nam je že zelo obrestoval, saj je lani v primerjavi z letom 2017 prodaja narasla za skoraj 11 odstotkov. 95 odstotkov te rasti je bilo v spletnem sistemu, kar pomeni, da smo si uspeli izboriti tržni delež, ki so ga prej jemali nelegalni ponudniki. Na drugi strani pa poskušamo s strateškimi usmeritvami delati v smeri družbene odgovornosti in igralce izobraziti, da z igranjem pri nas naredijo tudi nekaj dobrega. Tudi če ne zmagajo, gre njihovo vplačilo tako za razvoj športnih, humanitarnih in invalidskih organizacij kot tudi v državni proračun za financiranje javne porabe. Izplačilo dobitka pri Športni loteriji je sigurno, igranje pa varno, tudi to pa ni več nepomembno.

O tem govori tudi slogan na spletni strani e-stave, ki pravi »Stavi na dobro!«?

Ta slogan smo uvedli z letošnjim projektom ozaveščanja, v sklopu katerega smo vzpostavili tudi našo korporativno stran, kjer igralci v jasno razdelanem grafičnem prikazu vsak dan za en mesec nazaj vidijo, kam je šel delež od vsakega vplačanega evra. Natančno se vidi, koliko gre državi, koliko gre igralcem in tako naprej vsakemu deležniku. S tem pristopom želimo informirati igralce in obenem sporočiti, da je družbeno bolj odgovorno, če igrajo pri nas, prav tako pa prispevamo k transparentnosti.

Predvidevam, da to ni enostaven podvig. Nekoliko ciničen pomislek bi me pripeljal do sklepa, da bodo ljudje pri igrah na srečo vedno gravitirali zgolj proti višjim vsotam.

Lahko rečemo, da je pri igralcih njihov prvi interes vedno njihov lastni, kar je razumljivo. Ampak Slovenci smo se že z igro Podarim dobim izkazali kot narod, ki ima zavest, ki želi pomagati. Tudi širše. Verjamem, da nam bo, če bomo pri tem vztrajni in inovativni, to tudi uspelo. Sodobni »podarim-dobim« je želja, ki vedno bolj postaja cilj.

Kakšna so recimo znana tveganja, če se odločamo za igranje prek tujih spletnih stavnic?

Z vidika velikih mednarodnih prirediteljev so tveganja neizplačila dobitka ali to, da bi stran nekega dne kar zaprli, precej majhna, a obstajajo tudi druga, manj vidna. Imajo pa pri nas zaradi malce slabšega omejevanja dostop tudi takšni prireditelji, ki svojo platformo postavijo na nerealnih temeljih, obljubijo visoke dobitke, s tem pritegnejo igralce, po prejemu vplačil pa spletno stran preprosto zaprejo. Igralec se ne more nikamor pritožiti ... Večina takšnih podjetij je registriranih v davčnih oazah, na Malti ali Gibraltarju, recimo. Tu je tveganje veliko. Tveganje pri prirediteljih lahko prepoznamo po tem, da imajo v ponudbi dogodke z visokimi tveganji – recimo stave na tekme v nižjih ligah, v državah, kjer imajo slabo razvite moštvene športe. Tam potem lahko prihaja do prirejanja rezultatov, kar je tudi eden ključnih problemov, proti kateremu se borimo.

Ob lanskem preobratu v skorajšnjo splošno legalizacijo športih stav po vseh ZDA se je začelo špekulirati o tveganju dogovarjanja celo na nivoju športnih lig, ker naj bi bilo v igri toliko denarja. Se vam zdi možno, da bi prišlo do česa takega v ligi, kot je na primer NBA?

V NBA se ne bojim prirejanja, ker je tam utečen sistem plačevanja igralcev. Kdo pa lahko priredi rezultate? Predvsem športnik. Športniki pa od svoje kariere pričakujejo neko dolgoročno korist, zato si dobro plačani športniki v urejenih sistemih ne bodo uničili kariere in s tem svojega preživetja z dogovarjanjem. Prirejanje rezultatov je problem pri nižjih ligah, v neurejenih sistemih, kjer igralcev ne plačujejo. Tam lahko tisti, ki se s takšnimi stvarmi ukvarjajo v obliki, ki kaže na neke vrste organizirani kriminal, laže prepričajo športnike, da bodo z neko namerno napako v sistemu športnega tekmovanja pridobili večjo korist od tiste, ki mu jo ponujajo v okolju, v katerem deluje.

Verjetno obstajajo načini prepoznavanja možnih dogovorjenih tekem?

Na Športni loteriji imamo v ozadju mrežo mednarodnih organizacij, ki spremljajo celoten sistem igranja in zelo hitro opazijo vsakršne nenormalne stave na tekme, kjer se pričakuje en rezultat, ogromno pa se stavi na nekaj drugega. To se vzame kot indic, da je nekaj narobe. Če to zaznajo, nas takoj obvestijo, mi pa potem stavo zapremo in vrnemo vsa vplačila. Pri nas sicer redko ponujamo stave na tekme na ravni drugoligaških tekmovanj, razen tam, kjer so preverjeno urejeni sistemi, na primer v nemški ali angleški drugi ligi. Pa tudi slovenska druga liga, ker smo neprestano na zvezi z NZS in s ponudniki sistemov skladnosti. Kakšne druge lige, na primer iz Vietnama, pa ne boste našli med ponudbo, ker sami nismo prepričani, da lahko reguliramo ta segment, kjer bi lahko prišlo do dogovarjanj. Športna loterija ima tudi lastno ekipo 'bookmakerjev', ki vsak dan bdijo tudi nad tovrstnimi tveganji.

Katera država ima po vašem mnenju sistem ponudbe športnih stav, po katerem bi se lahko zgledovali tudi mi?

Mislim, da ima za nas najbolj reprezentativen sistem Finska. Ne samo zato, ker je tam trg zelo zaprt. Od nas se razlikujejo predvsem po tem, ker imajo državno podjetje, v katerem združujejo vse oblike igralništva, tudi spletnega. Njihov slogan je Finn always win oziroma Finci vedno zmagajo. Imajo izredno močno regulacijo, doseženi rezultati in učinki iz poslovanja pa so odlični. Pri petih milijonih prebivalcev so imeli že leta 2016 s področja iger na srečo več kot dve milijardi evrov letnega prometa, 800 milijonov evrov od tega namenjajo v družbenokoristne namene. Za primerjavo, področje klasičnih iger na srečo v Sloveniji letno ustvari okoli 210 do 220 milijonov prometa. Finski sistem je dobro zgrajen in funkcionira. K takšnemu bi po mojem mnenju morali stremeti tudi v Sloveniji. Utrditi bi morali regulacijo in ljudi poučiti, da če igrajo pri nas, s tem delajo dobro za druge segmente slovenske družbe, da igrajo varno in da je prireditelj odgovorna gospodarska družba.

Kako zelo pa smo Slovenci zagreti za športne stave in igre na srečo?

Smo nekje znotraj evropskega povprečja. Raziskave kažejo, da igre na srečo igra okoli 65 odstotkov Slovencev. Športne stave pritegnejo okoli 20 odstotkov Slovencev. Vemo, da je okoli 88 odstotkov teh igralcev moških. So pa to ljudje, ki šport spremljajo, ga poznajo in poznajo sistem iger.

Kakšne pa so številke na spletu?

Znotraj naše prodaje smo dosegli kar veliko rast na spletu. Smo na točki, ko se dobra polovica stav vplača v mreži prodajih mest – imamo jih 1600 po vsej Sloveniji – skoraj polovica pa igra na spletu. Večina online igralcev stave vplačuje prek telefona.

Velike spletne stavnice, kot je Bet365, se oglašujejo tudi na športnih dresih. Športna loterija te prakse nima. Je po vašem mnenju to vendarle podpora športu ali le oglaševanje pod črto?

Del družbene odgovornosti je tudi primerno oglaševanje. Vemo, da sponzorstvo že dolgo ni več pomoč športu tako, kot je to bilo včasih, ko si športu nekaj dal. Danes se pričakuje, da se boš oglaševal, dobil primerno korist in povračilo vloženih sredstev. Mi smo sponzorji devetim nacionalnim športnim zvezam, pa se ne oglašujemo na dresih, ker imajo do teh dresov dostop tudi mlajši od 18 let. Ti pa niso naša ciljna publika, daleč od tega, to naj bi bila zaščitena skupina. Ampak vsak izbira svoje marketinške prijeme. Stavnice, kot je Bet365, so sponzorji klubom, ki so dnevno prisotni v medijih, z vso komunikacijsko mašinerijo, dresi teh klubov pa se potem prodajajo z njihovim logotipom na globalni ravni. Menim, da to ni primerno. Kadar Športna loterija sklepa sponzorske pogodbe, se vedno pogovarjamo o oglaševanju na način, da je to čim manj dostopno tistim, ki jim takšno oglaševanje ni namenjeno.

Vroča roba na področju športnih stav so sedaj tudi e-športi, profesionalna tekmovanja v videoigrah. Bo Športna loterija pokrila tudi to panogo?

E-športov v portfelju še nimamo, jo pa imajo vsi drugi. Gre za najhitreje rastoči segment našega področja. Mi se zdaj že skoraj eno leto dogovarjamo z regulatorjem, kako pridobiti ustrezno koncesijo, ki bi bila za nas primerna. Pri regulatorju je sicer še nekaj nerazumevanja, ali je to šport, ampak glede na to, da Mednarodni olimpijski komite e-športe uvršča na program Azijskih iger za leto 2022, menim, da to ni več vprašanje. Na koncu bomo to morali imeti, ker če mi nimamo, drugi pa imajo, le spodbujamo ljudi, da gredo drugam, kjer pa ni nujno varno. Verjamem, da bomo z razvojem omogočili stave tudi na tem področju, ki bodo tako varne, kot je vse drugo v našem portfelju.

Ob uvajanju e-športov na športne stavnice se odpira tudi problematika vstopa mladih, saj videoigre pritegnejo mlajšo publiko.

Prav zato bomo temu namenili še večjo pozornost. Ko bodo pri nas e-športi v ponudbi, bodo na voljo samo v spletnem okolju, kjer mora biti igralec registriran, za registracijo pa se potrebuje davčna številka. In z davčno številko se izvaja prepoznavanje starosti, pri čemer bomo pri omejevanju tako striktni kot doslej.

Kako sicer vidite razvoj športnih stav v Sloveniji?

Razvoj pri nas bo šel predvsem v smer iskanja novih priložnosti v digitalnih okoljih. Se pa tako uprava kot tudi naš tehnični del izobražujemo tudi na področju block-chain tehnologij, da vidimo, ali tu obstaja dodana vrednost za naše produkte. Bodisi varnost, bodisi transparentnost, bodisi kaj drugega. Če se bo odkrilo, da dodana vrednost obstaja, bomo takoj začeli iskati rešitve, kako to tehnologijo vpeljati v naš posel. Imamo pa tudi dober lasten razvoj, ki je eden od temeljev naše stabilnosti in inovativnosti.

Tekst: Darjo Hrib
Foto: Primož Predalič