Slovenija ob nekaj dobrih in preveč slabih stvareh znova ostala brez velikega tekmovanja

16. 11. 2021, 07:00 | Športno | Vir: STA

                            Slovenija ob nekaj dobrih in preveč slabih stvareh znova ostala brez velikega tekmovanja (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Slovenska nogometna reprezentanca je še šeste zaporedne kvalifikacije za veliko tekmovanje končala brez želenega uspeha. Svetovno prvenstvo v Katarju leta 2022 bo minilo brez Slovenije, kot je dejal selektor Matjaž Kek, tudi zaradi preveč slabih stvari.

Čeprav je Kek po nedeljski zmagi nad Ciprom poudaril, da je bilo v zadnjem ciklu precej dobrih stvari, pa so v splošnem vtisu prevladovale slabše. Pri slednjih so izstopale individualne napake in prevelika nihanja, ki so vodila od skoraj evforije po uvodni zmagi doma nad Hrvaško do vsesplošnih kritik zaradi igre in odnosa po porazih v gosteh s Ciprom in Hrvaško.

Vzrokov za to je ob omejeni kakovosti, ki zahteva stoodstotno angažiranost skozi celo (vsako) tekmo, več, podrobneje jih bodo v naslednjem obdobju analizirali v reprezentančnem taboru. Dejstvo pa je, da je na koncu po desetih tekmah Slovenija zbrala "povprečnih" 14 točk za štiri zmage, dva nedoločena izida in štiri poraze. Dala je 13, prejela pa 12 golov.

Podobna "povprečna" zgodba se vleče skozi zadnje dobro desetletje - od kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2012 dalje. Z vidika doseženih golov in osvojenih točk je bilo v tem obdobju še najboljše v kvalifikacijah za EP 2016, ko je izbrana vrsta prišla do 16 točk, dosegla pa je 18 golov. A tudi takrat se Slovenija ni prebila do velikega turnirja, kar po letu 2010 in prvem mandatu Matjaža Keka ni uspelo nobenemu nadaljnjemu selektorju.

Spomnimo - v tem času so se zvrstili Slaviša Stojanović, Srečko Katanec, Tomaž Kavčič, na kratko Igor Benedejčič in potem (ter še vedno) spet Kek. Ta je bil v prvem mandatu velik zagovornik "hrbtenice" ekipe, ki jo v določeni meri zagovarja tudi zdaj, a jo še vedno išče.

Obrisi te so v obliki vratarja Jana Oblaka, po "novem" osrednjega branilca Jake Bijola, bočnih Jureta Balkovca in Petra Stojanovića, zadnjih zveznih igralcev Jasmina Kurtića in Adama Gnezde Čerina ter napadalnejših Josipa Iličića in Andraža Šporarja ali morebiti mladega Benjamina Šeška.

A zaradi takšnih in drugačnih razlogov (poškodb, kartonov, taktičnih idej ...) je reprezentančni dres obleklo kar precej igralcev. "Po mojem mnenju celo preveč," je dejal Kek po koncu kvalifikacij na vprašanje o tem, ali so v vodstvu izbrane vrste zadovoljni vsaj s širitvijo kadra, če so že zelo razočarani po "neuspehu ob visoko, a edino pravilno zastavljenem cilju".

V lovljenju tega cilja, ki je bil pred začetkom jasno izražen in izpostavljen kot preboj na SP, je skupaj na desetih tekmah zaigralo kar 32 različnih igralcev (skupaj s prijateljskima tekmama pa 34), kar še kaže na iskanje omenjene jedra moštva.

Priložnost so dobili Oblak, Balkovec, Mevlja, Miha Blažič, Stojanović, Kurtić, Sandi Lovrić, Kenan Bajrić, Bijol, Amadej Vetrih, Damjan Bohar, Domen Črnigoj, Iličić, Nejc Skubic, Šporar, Blaž Kramer, Luka Zahović, Miha Zajc, Haris Vučkić, Nino Kouter, Gnezda Čerin, Leo Štulac, Jon Gorenc Stanković, Jan Mlakar, Šeško, Mario Jurčević, Žan Karničnik, Timi Max Elšnik, Benjamin Verbič, Žan Rogelj, Blaž Vrhovec in Žan Celar (na prijateljskih še Vid Belec in Sven Šoštarič Karić).

"Mislim, da smo skozi kvalifikacije predstavili - za moj pogled - celo preveč igralcev. Smo pa ponudili kar nekaj mladih, zanimivih igralcev in nekaj iz slovenske lige, ki lahko pomagajo. Kot ves čas ponavljam - ne smemo si dopustiti, da nam kak igralec uide skozi sito. A ta si mora tudi želeti igrati za Slovenijo," je kadrovsko sliko orisal Kek.

Pravi, da mladi igralci prinašajo energijo in pritiskajo na starejše, starejši pa so zelo pomembni, ker so nosilci in so tudi v ključnih trenutkih dobro reagirali ter z medsebojno komunikacijo stvari postavili na pravo mesto. "Tako imenovana srednja generacija, ki je po nekaterih pogledih še dolžnik, ima še dovolj časa, da to popravi, le absolutno se mora predati nogometu in razmišljati pozitivno," je pojasnil Kek.

"Upam samo, da ta neuspeh v kvalifikacijah pomeni lahko le boljše za slovenski nogomet," je z upanjem v svetlejšo prihodnost zaključil Kek, ki bo predvidoma na selektorski klopi ostal do leta 2024.

Ob nekaj prijateljskih tekmah njega in njegove varovance prvi resen preizkus čaka poleti 2022, ko se bo začela nova izvedba lige narodov. Junija bodo štirje igralni termini, septembra pa še dva. Slovenija bo po napredovanju iz lige C igrala v ligi B, tekmece pa bo dobila na žrebu 16. decembra v Montreuxu.

Ob Sloveniji bodo v ligi B še Ukrajina, Švedska, BiH, Islandija, Finska, Norveška, Škotska, Rusija, Izrael, Romunija, Srbija, Irska, Črna gora, Albanija in Armenija.

Pripravil Leon Rosa