Thomas Bach: Slovenija je majhna država, a velikan v športu

19. 6. 2021, 07:33 | Športno | Vir: STA

                            Thomas Bach: Slovenija je majhna država, a velikan v športu (foto: profimedia) profimedia

Slovenija je majhna država, a velikan v športu. Te besede predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasa Bacha ob lanskem obisku Slovenije niso zgolj laskanje državi, ampak dejstvo, saj dvomilijonski narod premore številne zmagovalce na najvišjih ravneh, tako v posameznih kot tudi v ekipnih športih.

"Slovenija je fenomen tako v zimskih kot poletnih, posamičnih in ekipnih športih. Gotovo športniki čutijo izjemno in nedeljeno podporo vse nacije. Trenerji so ključ do uspeha, tu ste izjemni, prav tako imate potrebne objekte za tekme in treninge," je izpostavil Bach 21. septembra lani, dan po zgodovinski dvojni zmagi Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča na največji kolesarski dirki na svetu, dirki po Franciji.

Od leta 1991 do vključno lani je Slovenija na olimpijskih igrah (OI), svetovnih in evropskih prvenstvih osvojila 1993 medalj, od tega 40 na OI, na njih je Zdravljica v čast zlatim dosežkom zadonela sedemkrat. Po številu olimpijskih medalj na prebivalca je bila Slovenija druga že leta 1994 in nato leta 2014, tretja pa leta 2010. To so bile zimske izvedbe OI, na poletih je bila najvišje na petem mestu leta 2004 in 2008.

V ozadju uspehov je piramidalni sistem evropskega modela športa, ki je prilagojen slovenskim razmeram. Po podatkih Olimpijskega komiteja Slovenije je pri nas 67.941 registriranih športnikov, torej tistih, ki imajo opravljen nastop na uradni tekmi, kategoriziranih pa je 9383. To so tisti, pri katerih je dosežek skladen s kriteriji, ki jih razvršča v šest razredov, najvišji so olimpijski (50 članov), svetovni (147) in mednarodni (377).

Slovenija je bila v preteklosti ob redkih posameznikih v drugih športih, ki so se prebili v reprezentanco Jugoslavije, v drugih republikah nekdanje skupne države znana predvsem kot smučarski narod. Uspešnim posameznikom v različnih športnih panogah iz tistega obdobja, tudi članom z odličji ovenčanih reprezentanc, so se pozneje pridružili uspehi v številnih drugih športnih panogah, tudi ekipnih.

Najprej so po osamosvojitvi v sam vrh segli klubi, nato pa tudi reprezentance. Rokometaši so tako na domačih tleh leta 2004 postali evropski podprvaki, potem bronasti na SP v Franciji leta 2017, odbojkarji so bili srebrni na EP leta 2015, košarkarska reprezentanca pa je pred štirimi leti postala evropski prvak.

Vse te uspehe so na tujem pospremili s pravimi selitvami naroda za nekaj dni tudi v trobojnice ali zelene drese odeti navijači. Prvič se je to množično zgodilo ob zgodovinskem prvem nastopu slovenske nogometne reprezentance na EP 2000, ko je več deset tisoč Slovencev pred tekmami rajalo na belgijskih in nizozemskih trgih, preden so odšli navijat na stadione s sloganom Slovenija gre naprej.

A niso zgolj olimpijski športi tisti, ki pritegnejo posameznike in skupine na športne terene, Slovenija je v vrhu držav tudi glede rekreacije. Po podatkih eurobarometra iz decembra 2017, novejših še ni, je dobrih 51 odstotkov Slovenk in Slovencev redno ali vsaj pogosto telesno dejavnih. S tem je država v evropskem vrhu, pred njo so le Finska, Švedska in Danska.

Številni posamezniki in tudi skupine se poleg tega lotevajo tudi ekstremnih podvigov, ki presegajo človeške meje.