Roglič: Sanjal sem o olimpijski kolajni v drugem športu, uresničil sem jo v kolesarstvu. Ni pomembno, samo da jo imam.

30. 7. 2021, 12:09 | Športno | Vir: STA

                            Roglič: Sanjal sem o olimpijski kolajni v drugem športu, uresničil sem jo v kolesarstvu. Ni pomembno, samo da jo imam. (foto: profimedia) profimedia

Po zlatem divjevodašu Benjaminu Savšku in srebrni judoistki Tini Trstenjak se je v domovino vrnil tudi zlati kolesar Primož Roglič. Slovenskega junaka letošnjih poletnih olimpijskih iger sta najprej pozdravila partnerka Lora Klinc in sin Lev, po novinarski konferenci pa je sledil še krajši sprejem s športnimi navdušenci na letališču Jožeta Pučnika.

Enaintridesetletni Kisovčan je na sredini kronometrski preizkušnji pokoril vso konkurenco in v okolici kultne japonske gore Fudži poskrbel za 27. slovensko kolajno na poletnih olimpijskih igrah od osamosvojitve naprej in četrto na letošnjih igrah v deželi vzhajajočega sonca. Drugo kolesarsko na OI v Tokiu po bronu Tadeja Pogačarja na cestni dirki.

Roglič je pripotoval z letom iz Pariza skupaj s trenerjem Andrejem Hauptmanom, ki se je v domovini med spletnimi uporabniki proslavil z navodili, ki jih je dal slovenskemu olimpioniku po radijski povezavi iz spremljevalnega vozila pred ciljem kronometra.

"Ajde, greva zdej vse vn dat, da ti ne bo kej žou! Ajde, greva po zlato! Do cilja morš pridt 'mrtu'! Ajde, gremo Primož, k gremo po zlato, ajde," je bilo navodilo, ki ga je selektor dal Rogliču, ki je v transu z najhitrejšim časom prečkal ciljno črto.

Nekdanji smučarski skakalec, ki je smuči pred devetimi leti zamenjal za kolo, je pedala pritiskal tako močno, da so ga morali z mahanjem zaustaviti, saj, kot je dejal kasneje, ni bil prepričan, ali je prečkal ciljno črto na dirkališču Fudži.

Selektorja Hauptmana je od stiskanja mikrofona prijel krč v dlan. Kot pa je danes pojasnil po prihodu na osrednje letališče v državi, "je krč popustil". Obenem pa je uvodoma malček v šali dejal, da še dobro, da "se ni prav vse slišalo". Mislil je na vse besede, ki so bile v žaru dirke izrečene v mikrofon.

"Oba sva poznala progo, treba je komunicirati, zavedaš se, da karkoli bi bilo z moje strani narobe, si ne bi odpustil. Prav velikih napak nisva naredila, zato sva tudi tukaj. Fenomenalna vožnja Primoža. Šlo je še kar dosti boljše, kot sva načrtovala. To je darilo slovenskemu kolesarstvu, športu," je dejal Hauptman.

Rogliča so lovili trije svetovni prvaki v vožnji na čas in vse je v cilju ugnal, Kisovčan samo na prvem merjenju vmesnega časa ni bil vodilni. Številni navijači so navijali zanj in marsikateremu se je zvišal srčni utrip: "Me veseli, da skrbim za srčno mišico ostale populacije ne samo za svojo pri temu naporu," je v svojem slogu odvrnil Roglič.

"Ne zavedam se še vsega. Vsi dogodki se odvijajo tako hitro, da ni časa, da bi lahko vse skupaj podoživel. Verjamem, da bo tudi za te stvari čas. Sem izjemno počaščen in vesel, da nam je tudi to uspelo na koncu, kljub precej težavam in dogodkom, ki niso šli meni v prid. Ponovno se je pokazalo, da kjer je volja, je pot. In s to kolajno se je poplačalo ogromno truda z moje strani in vse odrekanje družine in ljudi okoli mene."

"Na srečo v kolesarstvu izzivov ne manjka. Gremo dalje," je odgovoril na vprašanja, kaj ga čaka v nadaljevanju.

Zlatega Primoža je na Brniku pričakala množica navijačev, z zastavami, godbo, zbralo se jih je nekaj sto, stari in mladi, ki so Rogliča bučno pozdravili z vzkliki - Primož, Primož in navijaškem vzkliku - Kdor ne skače, ni Sloven'c.

Že prej je Roglič povedal, da upa, da si bo čim prej vzel čas in obiskal domači Kisovec, kjer mu v domači zagorski občini napovedujejo postavitev kipa in poimenovanje kolesarske steze.

"Vse te stvari so mi v posebno čast. Vedno pa se sprašujem, zakaj si lahko zaslužim kip, poimenovanje ceste in podobno ... Ampak, saj ni važno, kaj je po tebi poimenovano, ampak kakšno sporočilo daješ vsem ljudem. To, kar lahko sporočamo (športniki), je nekaj najlepšega, in v temu primeru skozi kolesarstvo - nikoli ne obupati, se vedno boriti in gledati v prihodnost."

Še enkrat je dejal, da so sanje vsakega športnika osvojiti medaljo na olimpijskih igrah, čeprav imajo morda v kolesarstvu drugačne cilje kot v drugih športih. "So bile sanje še, ko sem bil mlajši in v drugačnem športu, da bi dobil olimpijsko kolajno. Na koncu so se mi uresničile v kolesarstvu, kakorkoli obrnemo bo za vedno ta kolajna napisana na moje ime."