Pogovor z vodjem področja podnebja in narave pri H&M Group, ki je karierno pot leta 2009 začel kot poslovni kontrolor v Stockholmu, pozneje pa na vodstvenih funkcijah v proizvodnih in dobavnih središčih v Istanbulu, Šanghaju in Hongkongu dodobra spoznal ozadje modne industrije.
Kako razogljičiti industrijo, ki temelji na hitrosti, trendih in globalni proizvodnji? David Dahl, danes vodja področja podnebja in narave pri H&M Group, je eden tistih sogovornikov, ki na to vprašanje nimajo le teoretičnih, temveč tudi povsem praktične odgovore.
Svojo karierno pot je leta 2009 začel kot poslovni kontrolor v Stockholmu, pozneje pa na vodstvenih funkcijah v proizvodnih in dobavnih središčih v Istanbulu, Šanghaju in Hongkongu dodobra spoznal ozadje modne industrije: proizvodnjo, materiale in logistiko.
V pogovoru, ki sem ga z njim ob nedavni predstavitvi Letnega poročila in poročila o trajnosti H&M Group za leto 2025 opravila na sedežu podjetja v Stockholmu, je podrobno razložil, kako želi H&M dokazati, da moda, dostopnost in trajnost niso nujno kontradiktorni pojmi.
Spregovoril je tudi o ključnih korakih na poti do neto ničelnih emisij – od opuščanja uporabe premogovnih kotlov pri njihovih dobaviteljih in elektrifikacije do razvoja recikliranih materialov – ter poudaril, da so partnerstva z dobavitelji in transparentnost ključni za resnične spremembe. Ob tem je izpostavil še nekaj, kar zagovarja tudi osebno: razmišljanje o trajnosti se začne že pri tem, kaj izberemo, ko želimo osvežiti omaro.
Vaš naziv je Head of Climate & Nature (vodja področja podnebja in narave, op. a). Kaj to pravzaprav pomeni v praksi – kako je videti vaše vsakodnevno delo, katere so vaše ključne odgovornosti?
Moja odgovornost je predvsem zagotavljanje, da ima podjetje ambiciozne cilje, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih. To vključuje podnebne cilje, denimo zmanjšanje emisij, pa tudi širše področje narave, na primer upravljanje vode. Odgovoren sem za strategije in časovnice na teh področjih, ne pa za njihovo neposredno izvedbo. To izvajajo različni deli podjetja – denimo proizvodnja ali logistika. Moja naloga je, da zagotovim, da se ti cilji dejansko uresničujejo.
Opravljam torej funkcijo, ki organizaciji zagotavlja strokovno podporo, spremlja napredek in skrbi, da so cilji usklajeni z zunanjimi okviri ter utemeljeni v znanosti.
Kako je delo na takšnem položaju vplivalo na vaš osebni odnos do mode – kako danes kupujete in razmišljate o oblačilih?
Največja sprememba je, da o svojih odločitvah razmišljam bistveno bolj zavestno. Preden sem prišel na ta položaj, sem bil verjetno bolj neobčutljiv za razlike v tem, kaj pravzaprav kupujem. Danes na primer gledam, iz kakšnih materialov so izdelki.
Veliko večji delež mojih nakupov predstavljajo rabljena oblačila: zelo rad na primer uporabljam platformo Sellpy, ki je del našega podjetja. Mislim torej, da se je najbolj spremenilo moj zavedanje. To in razumevanje lastnih modnih odločitev. In želel bi si, da bi to zavedanje lahko prenesli na čim več ljudi.
Zavezali ste se k zmanjšanju emisij in doseganju neto ničelnih izpustov do leta 2040. Kateri so najpomembnejši koraki na tej poti?
Res je, imamo dva glavna cilja. Prvi je do leta 2030 zmanjšati absolutne emisije (v obsegih 1, 2 in 3) za 56 % glede na leto 2019. Drugi pa je do leta 2040 doseči neto ničelne emisije – kar pomeni 90-odstotno zmanjšanje in izravnavo preostalih emisij s trajnim odstranjevanjem ogljika. Če govorimo o ključnih korakih za drugi cilj: prvi je odprava najbolj umazanih goriv. Premog je tukaj ključen: letos je zadnje leto, ko ga še uporabljamo neposredno.
Drugi korak je povečanje deleža obnovljivih virov energije. Na tej poti smo, a nas čaka še veliko dela, tudi pri materialih – do leta 2030 želimo doseči 50 % recikliranih materialov.
Tretji korak je popolna elektrifikacija. Po letu 2030 bomo morali proizvodne procese elektrificirati. Velik del emisij nastaja pri barvanju tkanin, kjer potrebujemo paro – to pomeni segrevanje vode, kar danes pogosto vključuje kurjenje fosilnih goriv. Električne rešitve so edina pot do popolne razogljičitve. Elektrika sama po sebi ni dovolj, pomembno je, da prihaja iz obnovljivih virov, kot sta veter ali sonce. Zato je elektrifikacija ključna, a zahteva tudi tehnološke inovacije in spremembe zakonodaje. Poleg tega moramo razvijati tudi rešitve za odstranjevanje ogljika.
Delamo na projektih, kot je neposredno zajemanje CO₂ iz zraka (direct air capture), ki ga nato trajno shranimo. Leta 2022 smo podpisali pogodbo s podjetjem Climeworks, sodelujemo pa tudi v iniciativi Frontier. Gre za prehodno tržno zavezo (advance market commitment), ki omogoča nakup trajnih odstranitev ogljikovega dioksida iz nabora ponudnikov. Do danes smo sklenili 23 tovrstnih pogodb.
Ste glede tega cilja optimistični? Zdi se izjemno zahteven.
Morda se sliši preprosto, ko o tem govorim, vendar ni. To, kar smo dosegli do zdaj, na primer zmanjšanje emisij v obsegu 3 za 34,6 %, je rezultat dolgih let dela. Učinki se ne pokažejo čez noč. Rezultati, ki jih vidimo danes, so na primer posledica odločitev iz let 2019 in 2020, traja torej kar nekaj časa, da se pokaže učinek.
Sem pa optimističen, ker se lahko ozrem nazaj na napredek, ki smo ga že dosegli, in vidim, da naši ukrepi delujejo. Ni razloga, da ne bi mogli nadaljevati. Imamo orodja, tehnologijo, ekipe. Imamo tudi finančne rešitve in strokovnjake – na primer interne energetske inženirje, ki pomagajo dobaviteljem.
Omenili ste dobavitelje. Kje se konča odgovornost podjetja in začne odgovornost dobaviteljev?
Res verjamem, da gre med nami in dobavitelji za partnerstvo. Pred prevzemom te funkcije sem dolga leta delal v proizvodnji: 12 let sem preživel v državah, kot sta Turčija in Kitajska, videl sem mnogo tovarn in in dobro poznam dobavitelje. Z njimi gradimo dolgoročne odnose: povprečno trajajo devet let, z nekaterimi sodelujemo več kot 20 let.
Danes sodelujemo z več kot 550 dobavitelji in okoli 1000 prvorazrednimi tovarnami. Res se trudimo, da se povežemo z najboljšimi dobavitelji na svetu. Z vsakim dobaviteljem razvijemo konkretne načrte, kako doseči cilje, prilagojene njihovim razmeram, državi in proizvodnji. Povemo jim, kako doseči posamezen cilj, katere rešitve so najboljše za njihove tovarne in tako dalje. Te načrte soustvarjamo in jih povezujemo z našimi poslovnimi strategijami. Zato je težko potegniti jasno mejo odgovornosti, sodelovanje je ključno.
H&M ostaja eden največjih akterjev hitre mode. Kako usklajujete željo po dostopni, trendovski modi z zmanjševanjem okoljskega vpliva?
Naše poslanstvo je dokazati, da kompromis ni potreben; da fantastična moda, dostopne cene in trajnostne rešitve lahko obstajajo hkrati. Ključno je, da ločimo rast od vpliva na okolje: emisij, materialov, porabe vode. Želimo pokazati, da lahko rastemo, medtem ko naš vpliv na okolje pada. To je idealna točka.
Če na primer popolnoma elektrificiramo tovarno in ta uporablja obnovljivo energijo, potem ni pomembno, kakšen je obseg proizvodnje, ker emisije izginejo. Veliko odgovornosti nosi tudi oblikovanje. Naši oblikovalci v to vlagajo veliko truda in izbirajo materiale z najmanjšim možnim vplivom. Velik del dela opravimo, še preden kolekcije pridejo na trg.
Ste imeli v karieri trenutek, ko ste spoznali, da se mora industrija spremeniti?
Pravzaprav moje spoznanje ni bilo posledica dela znotraj industrije, ampak sprememb v svetu. Odpreš časopis in vidiš neposredne posledice globalnega segrevanja: poplave tu, vročinske valove tam, ekstremno vreme ... To lahko potem povežeš tudi z lastnimi izkušnjami: ko sem bil na primer deček, smo imeli na Švedskem ves čas sneg vsako zimo, česar zdaj ni več.
Podnebje se je močno spremenilo. Če si živel dovolj dolgo, res lahko vidiš te spremembe. To spoznanje se je zgodilo približno takrat, ko sem dobil prvega otroka, kar je še okrepilo vprašanje: kaj puščamo naslednji generaciji? Imel sem srečo, da sem takrat že bil v izjemnem podjetju, kjer imam dejansko možnost, da nekaj naredim v zvezi s tem, da spremenim stvari.
Da ste kot podjetje zavezani spremembam, pove tudi dejstvo, da je skupina H&M že drugo leto zapored na vrhu lestvice organizacije Stand.earth, ocenjevalnega sistema, ki meri, kako blagovne znamke zmanjšujejo uporabo fosilnih goriv v svojih dobavnih verigah, transportu in materialih. Katere poteze so bile ključne za ta uspeh?
Najprej cilji, ki temeljijo na znanosti in so usklajeni z zahtevo, da segrevanje ozračja ostane pod 1,5 °C. Drugo je transparentnost – popolnoma odprto objavljamo vse podatke. Lahko preberete naše poročilo, notri so vse številke, vsi podatki o emisijah ... To prinaša določeno tveganje, a verjamemo v odgovornost in mislim tudi, da je lažje biti transparenten, če res delaš to, kar obljubljaš.
Potem so tu materiali: kako daleč smo prišli pri recikliranih in trajnostnih alternativah, pa finančni modeli, s katerimi podpiramo dobavitelje pri prehodu, namesto da breme preložimo nanje. In še nekaj: javno zagovorništvo. Imamo načrt, kako nagovoriti in sodelovati z vladami vseh držav, v katerih delujemo, saj brez sprememb zakonodaje popoln prehod na obnovljive vire ne bo mogoč.
Kako vidite modno industrijo čez 10–15 let?
Vidim modno industrijo, oziroma raje podjetje H&M, ki je v svojem bistvu enako, a v praksi zelo drugačno. Brez premoga v dobavni verigi, z bistveno več recikliranimi materiali, z močno razvitimi modeli za prodajo rabljenih oblačil, kot je Sellpy. Torej, podjetje z enakim duhom, a velikimi razlikami v dobavni verigi in načinu, da fantastično modo spravimo do svojih kupcev.
