Arhitekt o luksuznih stanovanjih Palais Schellenburg: "Gre za stavbo, ki ima tudi družbene vidike za mesto in ljudi"

Ta teden so slavnostno odprli stanovanjski kompleks Palais Schellenburg, ki stoji na mestu nekdanjega Kolizeja in velja za enega najbolj luksuznih stanovanjskih kompleksov na območju Ljubljane.

Ob otvoritvi smo se pogovarjali z arhitektom Christopherjem Hammerschmidtom iz nemškega arhitekturnega biroja DJH, ki je stavbo zasnoval.

Koncept za stanovanjsko-poslovno sosesko je skozi leta doživel kar nekaj sprememb. Na začetku naj bi bila njen del tudi koncertno-operna dvorana, govorilo se je o hotelu ... Kako ste se kot arhitekt temu prilagajali?

Proces je bil res precej dolg. Ta lokacija je za Ljubljano zelo pomembna in mišljeno je bilo, da se na tem mestu zgradi koncertna dvorana, kar pa se zaradi različnih razlogov na koncu ni izšlo. Gospod Jože Anderlič, investitor, je kljub temu vztrajal pri projektu. Ko se je izkazalo, da koncertna dvorana na tem območju ne bo šla skozi, se je odločil, da bo popolnoma spremenil koncept in naredil nek prostor, kjer lahko v Ljubljani živiš, izvajaš poslovne projekte in tako dalje. Njegova vizija je bila od začetka ustvariti nekaj izvirnega, hkrati pa z velikim poudarkom na kakovosti. Zato je korak za korakom vztrajal.

Nekaj časa je bil del koncepta res tudi hotel, a je tudi ta ideja izpadla, ker se je hotelski trg med pandemijo koronavirusa precej spremenil. Torej je moral biti ponovno prilagojen in spremenil se je v stavbo za pisarne in stanovanja. Čez to smo šli vsi skupaj, bistveno pa je, da je investitor ves čas vztrajal. Po res dolgem in fleksibilnem procesu smo zdaj končno prišli do stavbe, ki stoji tu pred nami.

 
Bi bil celoten projekt za vas zanimivejši, če bi šli v izgradnjo koncertne dvorane ali hotela? Konec koncev je vaš biro med drugim zasnoval koncertno dvorano v Helsinkih, kampus nemške nogometne zveze v Frankfurtu, mestno hišo v Mainzu ... Načrtovanje koncertne dvorane bi bilo zaradi dodane vrednosti mestu bržkone večji izziv kot samo stanovanjska stavba? 
 
V resnici to za nas ni preveč pomembno. Stavba se mora prilagajati lokaciji in mislim, da je rezultat, ki smo ga dobili, točno ta, prava stavba za to lokacijo. Obkrožajo jo različne zgodovinske stavbe, tu pa zdaj stoji kompleks, ki je v harmoniji s svojo okolico. Stavba je odprta, kar pomeni, da so dvorišča zelo prostrana, ogromno je zelenja ... kulturna vrednost za mesto morda res ni enaka, kot če bi tukaj stala koncertna dvorana, vendar ta stanovanjski kompleks kljub temu vidim kot zelo pozitiven dodatek mestu, tako da smo z delom zelo zadovoljni. Gotovo bi bilo zanimivo delati koncertno dvorano, ampak na koncu je vprašanje, ali je stavba ustrezna za lokacijo, kjer nastaja. In prepričani smo, da ta stanovanjski kompleks je.
 
Kaj je za vas sicer najbolj bistvenega pomena, kadar snujete stanovanjsko sosesko? Odprti prostori, ki jih omenjate, veliko zelenja, kaj drugega?
 
Pozoren moraš biti na okolje, v katerem gradiš. Da narediš nekaj, kar je v harmoniji z urbanim okoljem. Pri tem projektu je bilo to še posebej pomembno, saj imajo stavbe v centru Ljubljane precej sofisticirane detajle in lepše ornamente kot v drugih mestih, zato poskuša tudi ta stavba to dosegati na zelo moderen način. To pomeni, da vogali stavbe niso samo vogali, ampak na zelo subtilen in mehak način zaokrožajo stavbo, balkoni niso samo balkoni, ampak so postavljeni v različnih nivojih, zaobljeni in pozorno izdelani. Velika prednost v tem projektu je bila, da je obrtništvo v Ljubljani in okolici res na visokem nivoju, delali smo z ljudmi, ki se res spoznajo na svoje delo, ki so natančni in ki so poskrbeli, da je vsak detajl na svojem mestu, kar je dandanes zelo redko. 

 
Kako so se po vašem mnenju v zadnjih desetletjih spremenila pričakovanja kupcev (sploh premožnejših), ki iščejo svoj prostor za bivanje? Na kaj so pozorni? 
 
Opažam vse večjo potrebo po kakovosti, poleg tega pa ljudje opazijo, če nekaj delaš z ljubeznijo. Gotovo pa ja, pričakujejo višji nivo kakovosti. Kolikor spremljam, prodaja stanovanj poteka po pričakovanjih, kar pomeni, da so bila naša predvidevanja v zvezi s tem, kaj bi ljudje želeli videti v stanovanjih, točna. Generalno tudi mislim, da si ljudje želijo, da so stanovanja odprta navzven, zato ta stanovanjski kompleks nima le velikih, francoskih oken, temveč so ta tudi razporejena tako, da imaš iz vseh kotičkov stanovanja pogled ven: vidiš vrt, drevesa, zelenje ... prostor je tako veliko bolj odprt in vedno v dialogu z zunanjim svetom.

Na enak način smo zasnovali zunanje prostore. Ko stopiš na dvorišče, imaš po eni strani občutek, da si že znotraj stanovanjskega kompleksa. Po drugi strani pa je dvorišče v dialogu tudi z okolico. To ni zaprto dvorišče, ki ga nihče od zunaj ne bi smel videti, temveč korespondira s svojim okoljem. Vidiš cerkev, vidiš park ... zdi se, da je vse to del dvorišča kompleksa, hkrati pa je tudi dvorišče del mesta, tudi če ne živiš tukaj, ampak se samo sprehajaš mimo.

Mislim, da vse to zelo pozitivno in na odprt način zadosti potrebam življenja v mestu. Kakovost, o kateri sem govoril, pa je brezčasna, ni povezana s trendi. Poskrbeli smo za visoko kakovost materialov, vsi so bili izbrani tako, da bodo trajali, ne samo zato, ker so v trendu ali kaj podobnega. Ko boš čez 20, 30 let gledal stavbo, boš še vedno razumel njeno kakovost in to, zakaj je bil nek material izbran.

 
So poleg vsega tega še kakšne prednosti življenja v tej stavbi, ki bi jih radi izpostavili?
 
Po mojem mnenju je pomembno tudi vse, kar se bo dogajalo v pritličju, del s trgovinami. To dela stanovanjski kompleks veliko bolj urban, kot če tega ne bi bilo, če bi šlo samo za zaprta stanovanja. Prednost vidim tudi v tem, da smo vsa parkirišča prestavili v podzemno garažo, kar pomeni, da niso vidna. Seveda bi bilo lažje in tudi ceneje, če bi bila parkirna mesta na vidnem območju, ampak tega si res nismo želeli, to bi bil kompromis za zelene površine, tako da so zdaj lahko vsa dvorišča rezervirana za zelenje.

Izpostavil bi tudi, da so materiali zunanjosti skrbno izbrani. Vogali stavbe, ki so najbolj izpostavljeni dežju in vetru, so bolj obstojni. Tudi vsi drugi materiali so izbrani tako, da bo tudi zunanjost, ne le notranjost stavbe ostala takšna, kot je zdaj in bo uspešno kljubovala vremenu.

Poleg tega imajo apartmaji čisto na vrhu, tako imenovani penthousi, ogromno zelenja in res čudovite vrtove skupaj s prekrasnim pogledom na Ljubljano. Rekel bi, da gre res za stanovanjsko stavbo višjega nivoja, a istočasno ima tudi veliko družbenih vidikov za mesto in ljudi.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord