Navdihujoča zgodba: kako je slovenska notranja oblikovalka premagala težke preizkušnje in postala zagovornica mentalnega zdravja

Tjaša Gerdej je 29-letna notranja oblikovalka, ki ustvarja pod blagovno znamko Varia design studio. Njen Instagram profil ni samo portfolio estetskih interierjev (čeprav so ti prava paša za oči), ki jih kreira za svoje naročnike, temveč tudi varen spletni prostor, kjer je ni strah odkrito spregovoriti o dilemah in preprekah, o katerih se sooča kot oseba s kroničnimi boleznimi, ki so pred leti hipno zaustavile njeno karierno pot.

Z obilo sprejemanja in poslušanja sebe se je postavila na noge, se ponovno vprašala, kaj si v življenju želi in se naučila, da mora na poslovnem področju postaviti lastne pogoje ter poslušati predvsem sebe, česar se drži še danes.

Sindrom pridne punčke

Leta 2020 je diplomirala na Fakulteti za dizajn in po zaključku študija najprej nekaj časa delala za podjetje, ki se je ukvarjalo z organizacijo dogodkov. "Takrat sem se malo bolj spoznala s scenografskim delom, ki se mi je zdel sicer zanimiv, a sem si želela ustvarjati nekaj, kar ostane malo dlje," pravi. Tako je začela sodelovati z birojem za notranje oblikovanje, kar se je sprva zdelo kot izpolnitev življenjskih sanj. Vendar pa ni bilo vse tako popolno, kot se je zdelo.

"Ogromno sem se naučila. Po drugi strani pa spoznala, da je ta poklic res izjemno naporen. To me je začelo izčrpavati. Verjetno tudi zato, ker je moj značaj tak, da avtomatsko mislim, da je treba vsakemu reči ja, vsem ustreči. Nekakšen sindrom pridne punčke. Tako sem takrat živela, sebe sem postavljala na zadnje mesto, in mojim možganom se je to zdelo popolnoma normalno in bi to verjetno počeli še naprej. Pa me je ustavilo telo. Začele so se pojavljati resne zdravstvene težave, ki jih nikoli v življenju nisem imela."

Konec leta 2021 je dobila prvo diagnozo: diabetes tipa 1. "Na začetku je bilo že to hudo, vendar sem se sčasoma naučila, kako sladkorno bolezen nadzorovati. Inzulin in ustrezna dieta naredita ogromno in pravzaprav lahko počneš vse enako kot prej. Toda potem sem zbolela še za veliko bolj zapleteno nevrološko boleznijo."  

Gre za miastenijo gravis, pridobljeno avtoimunsko bolezen, ki jo ima v Sloveniji samo okoli 400 ljudi, najpogosteje pa prizadene mlade ženske med 20. in 30. letom ter starejše moške. Ker se ob avtoimunski bolezni poruši ravnovesje v telesu, se pojavijo še pridružene bolezni. Zanjo sta v prvi vrsti značilni šibkost in neodzivnost mišic ter hitra utrudljivost.

"Signal iz živca ne gre v mišico, tako da ko se je to pojavilo, nisem mogla normalno govoriti, jesti," pojasni oblikovalka. "Do diagnoze nisem imela pojma, kaj mi je. Zahodna medicina trdi, da začne pri avtoimunskih boleznih telo napadati samega sebe. Jaz temu raje rečem, da je začelo opozarjati. V smislu – ej, Tjaša, tako ne gre več naprej. Ustavi se. Ampak ker tega nisem slišala tako dolgo, je očitno moralo priti tako daleč."

Ko se je vse to nakopičilo, je zapustila biro in se odločila, da bo dala prednost ljubezni do sebe, dokler se njeno zdravje ne vzpostavi nazaj. "To niti približno ni bila lahka odločitev. Ni enostavno pustiti službe, da bi delal na sebi in si reči – o, saj je vse v redu, če ne bom imel dohodka. Izjemno sem hvaležna družini in partnerju, da sem si to lahko privoščila, vendar pa mi ne bi bilo pod častjo niti, če bi morala za to prehodno obdobje delati v lokalu, trgovini, kjerkoli, samo, da bi se nekako postavila nazaj na noge in spet našla notranji mir." 

V tistem obdobju je ugotovila tudi, koliko poleg opore družine in partnerja šteje tudi podpora okolice – dovolj je le nekaj ljudi, pravi, ki tudi v tako težki situaciji ostanejo ob tebi in ti dajo vedeti, da se nanje vedno lahko zaneseš ter da ti bodo nudili ljubezen in podporo pri vseh nadaljnjih projektih.

Po svojih pravilih

Toda strast do interierja je ostala in ugotovila je, da notranje oblikovanje pogreša, čeprav ji je načelo zdravje.

"Marsikdo me je opomnil, da je pri moji bolezni izjemnega pomena tudi, da skrbiš za svoje mentalno zdravje. Da se torej naenkrat ne vidiš samo kot 'bolne osebe' in je to tvoja celotna identiteta. Tega si res nisem želela."

"Ogromno mi je pomagala psihoterapija, zato vsakemu, ki je na neki prelomni točki v življenju, položim na srce – če je kaj investicija, potem so to gotovo obiski pri psihoterapevtu. Sama sem skozi terapijo spoznala, da moram vseeno ostati v notranjem oblikovanju."

Kljub dvomom, ki so jo občasno glodali, je čutila, da je v tem dobra, da je to njeno področje. "Seveda ti kakšni projekti bolj uspejo kot drugi. In so klienti, s katerimi delaš raje. Ampak če potegnem črto, je to nekaj, kar res rada počnem in želim to početi celo življenje. Vendar – po svojih pravilih."

Tako je zbrala pogum, da gre na svoje. "Za takšno odločitev se moraš včasih samo vreči v vodo in verjeti, da ti bo uspelo," pravi. Danes je tako samostojna notranja oblikovalka s svojo blagovno znamko, ki pa želi ljudi tudi ozaveščati in jih opominjati tudi na to, kako pomembna je človeškost v poslovnih odnosih.

"Rada bi, da ljudje razumejo, iz kakšne situacije izhajam in bodo sprejeli, če bom kdaj rekla – danes pa ne morem. In bodo odvrnili: velja, bomo pa jutri. Ali pa naslednji teden. Ker tudi jaz spoštujem, če mi nek starš reče – imam tri otroke in sestanka ne morem imeti prej kot ob osmih zvečer. V redu, ni problema, nisem javna uslužbenka in moj delovni čas ni fiksen. A če ti pridem nasproti in pokažem razumevanje za tvojo situacijo, si v zameno želim enako. Samo človek sem in tudi jaz vse stranke obravnavam kot ljudi."  

Zakaj je človeški faktor torej ključen? "Ker je veliko ljudi v taki situaciji, kot sem bila jaz pred boleznijo, ko sem bila popolnoma zadušena in se sploh nisem več slišala. Nek glasek mi je nekaj šepetal, pa ga nisem znala slišati ali pa sem ga zavestno preslišala. Zato za svoje poslanstvo jemljem tudi, da širim zavest o tem, da je potrebno sebe včasih postaviti na prvo mesto," odgovarja.

"Avtoimunske bolezni so v zelo velikem porastu in morda jih privabljata na plano ravno ta naš način življenja in nenehen stres, v katerem živimo."

"Želim si delati dobre projekte v okvirih svojih zmožnosti, po drugi strani pa si ne bi rada odrekla tega, da grem sredi julija v torek dopoldne na Kolezijo plavat, če si to želim. In to kljub temu, da je družba obsedena z nenehnim delom, celo brez slabe vesti objavim na Instagram. Tudi tako namreč ljudem sporočam, kako pomembno je paziti nase: tako na svoje fizično kot na mentalno zdravje."

***

Kako vem, kateri notranji oblikovalec ali oblikovalka je pravi_a zame?

Če se spuščate v prenovo, je prvi nasvet, ki ga boste slišali od Tjaše Gerdej, da poiščete nekoga, ki vam je blizu – tako estetsko kot osebnostno. "Pa tudi če to pomeni, da se je treba dobiti s tremi ali štirimi notranjimi oblikovalci. Oseben odnos je zelo pomemben, saj sodelovanje traja zelo dolgo časa – tovrstni projekti praviloma skoraj nikoli niso dokončani v roku," opozori.

Če se ne povežeš na osebnem nivoju in ne vzpostaviš zaupanja, bo prenova težko uspešna – ravno tako, če se ne pozanimaš dovolj dobro o estetiki oblikovalca ali biroja, ki si ga izbral. "Ljudje so včasih razočarani nad notranjimi oblikovalci, a po mojem mnenju je to rezultat pomanjkljivega informiranja. Seveda nas je na trgu veliko in niso vsi enako dobri, a če si vzameš čas za temeljit pogovor z večimi, boš gotovo našel, kar iščeš."

Tudi sama skuša že na začetku vzpostavitve poslovnega odnosa izvedeti čimveč o stranki. "Če recimo sediva na kavi, vprašam: ti je všeč oprema in stil prostora, kjer trenutno sediva? Ti je morda bolj všeč ta in ta bar? Ali pa kaj tretjega? Kako je videti prostor, v katerem se dobro počutiš? Prosim jih tudi za primere s Pinteresta, recimo. Potem pa me zanimajo njihove želje in način življenja – in pri tem prav nobena informacija ni neumna. Imajo hišne ljubljenčke, otroke? Si želijo robotski sesalec? Bi radi imeli keramiko v kuhinji? Uporabljajo pametne inštalacije? Vse mi pride prav. Prostor, ki ga opremljamo, je smiselno prilagoditi tako, da ustreza nam. Vsak živi po svoje. Carrie Bradshaw je imela v pečici puloverje, ker je ni uporabljala, nekdo drug pa si želi tri pečice, saj se najpomembnejši del njegovega življenja odvija v kuhinji. Zdi se mi, da je res pomembno, da vse te stvari skomuniciraš. In da veš, kaj ti je všeč in v čem se dobro počutiš."

Smiselno pa je tudi, da se z notranjim oblikovalcem ali oblikovalko že na začetku pogovorite tudi o znesku, ki ste ga pripravljeni nameniti za prenovo. "Toliko, da notranji oblikovalec ve, ali vam išče dizajnerski oblazinjen stol ali pa nekaj za približno 150 evrov. Situacija z materiali je trenutno sicer taka, da se ves čas dražijo, tako da če se bo projekt izvajal tri leta, se bodo cene verjetno spremenile, gotovo pa je smiselno začrtati vsaj neko okvirno porabo," zaključuje Tjaša Gerdej.