Najbolj pristne vezi se vsekakor vedno pletejo v povezavi s hrano. Živi dokaz je bil tudi naš teambuilding, kjer se je naša ekipa ob peki prekmurske gibanice popolnoma sprostila, se pošteno nasmejala in seveda tudi skupaj posladkala.
Ta kulinarična izkušnja v Hiši gibanice je člane naše ekipe zbližala na prav poseben način, saj smo lahko drug drugega doživeli v popolnoma drugi luči kot na delovnem mestu. Medtem ko smo med seboj povezovali sestavine za posamezne nadeve gibanice, smo se z lahkotnim klepetom in smehom povezali tudi med seboj.
Delavnica, ki poveže ljudi tako kot sestavine
Ko ti nekdo reče, da se boš lotil prekmurske gibanice, se ti zdi naloga morda malce zahtevna. Dejstvo je, da do te zaščitene tradicionalne slovenske dobrote vsi gojimo vsaj nekaj spoštovanja, in če nisi ravno spretni pek, imaš občutek, da boš moral v njeno pripravo vložiti kar nekaj truda. Toda ne, če ta poteka pod vodstvom izkušenega mentorja in v energiji skupine, ki ves čas skrbi za pozitivno vzdušje.
Na delavnico smo se namreč odpravili naravnost v Hišo gibanice v Renkovce v Prekmurje, ki deluje pod znamko Hudo dobro, ta pa slovi kot promotor prleške in prekmurske gibanice ter tudi pomurske kulinarike v širšem pomenu. In tako smo še sami doživeli zgodbo, ki jo pripovedujejo domača moka, dišeči mak, slastni orehi ter sveža skuta in jabolka.
V ambientu prenovljene domačije, kjer leseni elementi, toplina prostora in vonj po sveže pečenem testu vzbujajo občutek domačnosti in kjer smo raziskovali, ustvarjali in okušali, smo prekmursko gibanico kot simbol regije spoznali tudi skozi pogovor. Poslušali smo o njeni preteklosti oz. njenem nastanku in razvoju recepture skozi čas ter o pomenu posameznih plasti. S svojo značilno večplastno strukturo, ki združuje mak, skuto, orehe in jabolka, namreč odraža raznolikost pokrajine in bogastvo njenih pridelkov.
Peke gibanice smo se lotili ''iz nič'' in na koncu poleg novega znanja domov odnesli čisto svojo slastno sladico, pripravljeno po zaščiteni tradicionalni recepturi. Med pripravo smo se popolnoma predali pozitivni atmosferi, za katero je poleg izkušenega mentorja poskrbelo zavedanje, da smo del pristnega prekmurskega okolja. V sproščenem vzdušju smo namreč lahko odkrivali tudi drobne skrivnosti, ki jih poznajo le prekmurske pekovske mojstrice.
Hiša gibanice je prostor, kjer ena najbolj prepoznavnih slovenskih sladic preraste svojo osnovno vlogo in postane doživetje, zgodba in kulturna izkušnja. Gre za enega najbolj celovitih primerov povezovanja kulinarike, turizma, lokalne pridelave, vključevanja invalidov na trg dela in sodobnega pristopa k interpretaciji dediščine v Sloveniji.
Ohranjanje dediščine skozi doživetje
Naše doživetje je imelo vsekakor dodano vrednost tudi zato, ker smo se s peko prekmurske gibanice po zaščiteni recepturi poklonili dolgi tradiciji, ki jo kot Slovenci moramo spoštovati in negovati. To slastno slovensko dobroto smo pripravljali iz lokalnih sestavin – moke, maka, orehov, skute in jabolka. Vsi smo se strinjali, da avtentična prekmurska kulinarika ni le bogata z okusi, ampak tudi s kakovostnimi sestavinami. Na koncu smo bili s svojo tradicionalno mojstrovino zelo zadovoljni in komaj smo čakali, da jo odnesemo domov in ponosno postrežemo domačim in prijateljem.
Čeprav Hiša gibanice ostaja zvesta zaščiteni prekmurski gibanici, pa tradicijo še naprej razvija. Tako lahko tam spoznate tudi druge vrste gibanic, med katerimi so najbolj prepoznavne gibanica s ''prekmursko pistacijo'' (bučna semena kot alternativa orehom), bučna gibanica brez mlečnih izdelkov ter nove interpretacije, ki sledijo sezonskosti – pomladna, poletna, jesenska in zimska gibanica.
Družbeno odgovorna nota znamke Hudo dobro
Znamka Hudo dobro je, kot piše na njihovi spletni strani, nastala z željo po ustvarjanju kulinaričnih izdelkov, ki so nekoliko drznejši in drugačni, a naravni ter polni okusa in domačnosti. V njihovi kulinarični trgovinici imate tako poleg več vrst gibanic na voljo tudi pester izbor drugih dobrot, kot so sadni trakci, hrustljavi keksi in krekerji ter domače marmelade, omake in namazi.
Njihova posebnost pa je, da jih spretne roke zaposlenih invalidov ustvarjajo iz lokalnih surovin ter viškov sadja in zelenjave, pri čemer sodelujejo z lokalnimi kmetijami in trgovinami. Jabolka pridobivajo iz prleških sadovnjakov, smetano iz lokalnih mlekarjev, moko iz regionalnih mlinov, bučna semena iz bližnjih oljarn ... Tako se krepi lokalno gospodarstvo, ohranjajo tradicionalne pridelovalne prakse ter zmanjšujeta transport in vpliv na okolje.
Poleg kulinaričnih delavnic si lahko v Hiši gibanice privoščite tudi degustacije njihovih dobrot ali pa se tja odpravite samo na sproščen obisk ter uživate ob kavi in gibanici. V vsakem primeru bo to pravo doživetje z lokalnim značajem!
View this post on Instagram
