A. B. | 15. 11. 2022, 06:00

Fotografu je uspelo v objektiv ujeti snežinko, kot to še ni uspelo nikomur (ob fotografijah vam bo zastal dih)

Profimedia/Accuweather/Nathan Myhrvold

Za razvoj kamere, ki je sposobna zajeti tako neverjetne podrobnosti, je bilo potrebnih 18 mesecev težkega dela. Zakaj bi se tako zelo trudili? Ko boste videli preostale fotografije, boste vedeli, zakaj.

Sneg nam lahko pozimi povzroča veliko težav, a so snežinke po svoji sestavi naravnost čarobne. Za fotografa Nathana Myhrvolda je zajemanje lepote posameznih snežink predstavljalo edinstven izziv. Nekdanji direktor tehnološkega oddelka pri gigantu Microsofta se je namreč iz ljubezni do zajemanja vsakdanjih trenutkov, ki jih morda ne znamo vedno ceniti dovolj, odločil, da si želi v objektiv ujeti stvari, ki jih s prostim očesom ne moremo videti. Zato se je odločil za fotografiranje snežink. 

Nikoli nismo zares vedeli, kako so snežinke videti

V poglobljenem intervjuju za Accuweather je pojasnil, da je njegova inspiracija izvirala iz tega, da se pozimi radi sprehodimo po snegu in uživamo v naletavanju snežink, a jih s prostim očesom ne moremo videti dovolj dobro, da bi vedeli, kako so videti. Ene izmed prvih snežink je posnel fizik Kenneth Libbrecht, in sicer s posebnim mikroskopom, ki ga je izdelal sam, zato se je Myhrvold odločil izdelati lastno kamero, s pomočjo katerih bi lahko posnel te 'drobne kristalčke'. "Malo stvari je tako občutljivih in efemernih kot snežinka," je pojasnil. 

Accuweather/Nathan Myhrvold

Ustvarjanje lastne kombinirane mikroskopske kamere, ki lahko deluje tudi v hladnem vremenu, ni lahek podvig. "Kovinski deli se širijo in krčijo s temperaturo, zato sem okvir svojega mikroskopa naredil iz ogljikovih vlaken, ker se prav ta v bistvu ne širijo ali krčijo," je dejal Myhrvold. Težko je bilo tudi zagotoviti, da se snežinke na mikroskopskem stekelcu ne stopijo, preden jih uspe ujeti v objektiv. Namesto stekla se je odločil uporabiti umetni safir, saj steklo dobro prepušča toploto. "Ta umetni safir nato ohladimo, da zagotovimo, da ostane hladen," je pojasnil, a poudaril, da mora biti tudi pri odlaganju snežinke precej previden, saj lahko z dotikom povzročimo, da se ta stopi. 

Trajalo je 18 mesecev, da mu je uspelo ustvariti kamero za snežinke z najvišjo ločljivostjo na svetu. Ko je bila oprema pripravljena, ga je čakal še en izziv, iskanje prave lokacije. Kot je pojasnil, se je izziv izkazal za težjega, kot bi si v začetku mislil. 

Težek izziv: kje najti 'prave' snežinke? 

"Prvotno sem si mislil, 'Oh, šel bom na smučišča, kjer bom našel primeren prostor'," pove, a izziv ni bil tako preprost. Ne samo da je vse odvisno od temperature, kar je pomenilo, da mora obiskati hladnejše kraje, temveč mora biti tudi prostor, ki ga izbere, primeren.

Accuweather/Nathan Myhrvold

Po Myhrvoldu se najlepše snežinke oblikujejo pri minus 15 stopinjah Celzija ali niže. Pri tej temperaturi se tipično razvijejo šestkotne - ali šeststrane - in simetrične snežinke, a vse "niso fotogenične", doda. 

Pojasnil je, da lahko na enem samem kosu kartona velikosti 8 x 11 cm ujame približno 1000 snežink hkrati. 

"To še zdaleč ni konec ..." 

Njegova neomajna vztrajnost je privedla do posnetkov snežink z najvišjo ločljivostjo, vendar sam pravi, da še zdaleč ni končal, saj še ni ujel najlepše: "Fotografije so posnete z najvišjo ločljivostjo. A mislim, da še niso najlepše, ker preprosto nisem videl dovolj snežink," prizna in zaključi: "Namesto da se ukvarjamo s tem, kakšne preglavice nam povzroča sneg, se osredotočimo na to neverjetno naravno lepoto, ki se preprosto pojavi, ko se kopica naravnih zakonov združi, da bi jo ustvarila. To se mi zdi res navdihujoče." 

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ