Podjetje ne želi delati kompromisov med vrhunskim oblikovanjem, dostopnimi cenami in trajnostnimi rešitvami.
Na predstavitvi letnega in trajnostnega poročila H&M Group za leto 2025 v Stockholmu je bilo jasno, da se je modna industrija znašla pred prelomnim vprašanjem, kako uskladiti hitro spreminjanje trendov, globalni doseg in vse večje okoljske zahteve. Dogodek je bil tako obenem pregled številk, ki jih je podjetje doseglo v preteklem letu, in poskus odgovora na dilemo, ki zaznamuje modo danes: je mogoče rasti, ne da bi pri tem povečevali svoj okoljski odtis?
Vodstvo podjetja zatrjuje, da je odgovor pritrdilen. "Krepimo našo ponudbo in dokazujemo, da lahko rast, dobičkonosnost in zmanjševanje emisij gredo z roko v roki," poudarja izvršni direktor Daniel Ervér.
Leta 2025 so dodatno zmanjšali emisije toplogrednih plinov (za 41 % v lastnih operacijah in za 34,6 % v širši vrednostni verigi glede na leto 2019), povečali uporabo recikliranih materialov ter znižali porabo pitne vode, hkrati pa beležili pozitiven prodajni trend. Ključna ideja njihove strategije je razdružitev rasti od vpliva – torej rast podjetja brez sorazmernega povečanja emisij, porabe vode in virov.
A številke so le del zgodbe, H&M želi redefinirati tudi sam pomen dostopne mode. Kot je na dogodku poudaril glavni kreativni direktor Jörgen Andersson, je bilo vodilo znamke že od nekdaj "liberate fashion for the many" – moda za mnoge, ne le za peščico.
A to pomeni tudi najti nove načine za ustvarjanje krožnih in trajnostnih idej ter pristope k produkciji, medtem ko izdelki ostajajo cenovno dostopni in estetsko relevantni. Ne želijo namreč delati kompromisov med vrhunskim oblikovanjem, dostopnimi cenami in trajnostnimi rešitvami.
Modna industrija na razpotju
Na tej poti so letos dosegli nekaj konkretnih mejnikov. Kar 91 % uporabljenih materialov je recikliranih ali trajnostno pridobljenih, delež recikliranih materialov pa je dosegel 32 % – s ciljem 50 % do leta 2030.
V zadnjem letu so v razogljičenje, kar je eden njihovih glavnih ciljev, in inovacije vložili 2,8 milijarde švedskih kron (približno 250 milijonov evrov), pomemben premik pa se dogaja tudi pri energiji: število dobaviteljev, ki še uporabljajo premog, se vztrajno zmanjšuje, popolna opustitev pa je predvidena do leta 2026.
Največji izzivi ostajajo tam, kjer je industrija najbolj kompleksna: v proizvodnji. Velik del emisij nastaja pri procesih, kot je barvanje tkanin, ki zahtevajo ogromne količine energije in vode. Zato je naslednji ključni korak elektrifikacija teh procesov in prehod na obnovljive vire energije, kar pa zahteva tako tehnološke inovacije kot tudi spremembe zakonodaje in infrastrukture v državah, kjer proizvodnja poteka.
Pomemben poudarek letošnjega poročila je tudi krožnost oz. ponovna uporaba. Program ponovne prodaje, ki ga H&M razvija skupaj s platformo Sellpy, je danes prisoten na 26 trgih in že predstavlja 0,8 % prihodkov skupine z več kot 30-odstotno rastjo v enem letu. Koncept je preprost, a ambiciozen: narediti nakup rabljenih oblačil enako privlačen, zanesljiv in modno relevanten kot nakup novih.
Ob tem podjetje vlaga tudi v razvoj novih materialov in tehnologij – od recikliranega poliestra do laboratorijsko vzgojenega bombaža – ter sodeluje z zagonskimi podjetji, ki iščejo rešitve za bolj učinkovito in manj potratno proizvodnjo.
Sprememba odnosa do oblačil
Zanimiv del razprave se je dotaknil tudi vedenja potrošnikov. Mlajše generacije po raziskavah sicer izražajo visoko podporo trajnosti, vendar njihovi nakupni vzorci temu pogosto ne sledijo. Kako torej zapolniti to vrzel? Eden od odgovorov, ki ga ponuja H&M, je – poleg sprememb v proizvodnji – tudi sprememba odnosa do oblačil: več ponovne uporabe, več 'preloved' kosov in več zavedanja o tem, kaj pravzaprav kupujemo.
Trajnost, kot je na dogodku poudarila direktorica za trajnostni razvoj Leyla Ertur, zanje ni več ločen projekt, temveč del DNK podjetja; ne enkratna odločitev, temveč disciplina. V praksi to pomeni dolgotrajno delo, sodelovanje z dobavitelji, pritisk na zakonodajo in vsakodnevno optimizacijo procesov. Prav v tem se verjetno skriva največji izziv modne industrije prihodnosti: ne v pomanjkanju idej ali tehnologij, temveč v vztrajnosti, da se te ideje tudi dosledno uresničujejo.
