Njen okamneli obraz me je pospremil na jesensko pustolovščino v gore

Ste že slišali legendo o Ajdovski deklici? Njen okamneli obraz je v jesenskem času najlepši, saj oranžni sončni žarki, ki pobožajo njeno lice, razkrijejo vso njeno lepoto. Legenda pravi, da je živela pod Prisankom in pomagala popotnikom čez strmi vrh Vršiča v dolino Trente. Bila je tudi rojenica, ki je novorojencem napovedovala njih usodo. Ljudje pa so ji v zahvalo pod Prisankom puščali hrano in pijačo.

Neke noči je obiskala planšarico v Trenti, ki je ravno tisto noč povila sina. Ajdovska deklica je pogledala v njegovo prihodnost in videla, da bo deček nekoč postal lovec in ustrelil nesmrtnega zlatoroga. Ob slišani prerokbi so se sestre Ajdovske deklice razjezile in jo preklele, ker je napovedala smrt zlatorogu. Ajdovska deklica se je vrnila domov pod skale Prisanka, kjer je od žalosti za vedno okamnela. 

Njen kamniti obraz si je pred kratkim dovolil pobožati naš vrhunski alpinist Luka Lindič, ki je skupaj s partnerico Ines Papert splezal novo alpinistično smer. Do zdaj je bila po njej splezana le ena smer iz leta 1984. Silvo Karo, ki bo novembra prejel zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu, v družbi žal že pokojnih Janeza Jegliča in Frančka Kneza.

In kot bi usoda Ajdovske deklice združila vsa največja imena slovenskega alpinizma, je pri vzponu Luke in Ines sodeloval Marko Prezelj. Marko, ne samo da je odličen fotograf, ampak je tudi odličen vrhunski alpinist, dobitnik kar štirih zlatih cepinov. Človek nazorov, kritik sodobnega alpinizma in brezkompromisen sogovornik.

Zlati cepin (francosko Piolet d'Or) je alpinistična nagrada, ki jo podeljuje francoska alpinistična revija Montagnes in The Groupe de Haute Montagne od leta 1992, ter velja za najprestižnejše alpinistično priznanje. Nagrada se podeljuje za najodmevnejše alpinistične dosežke preteklega leta. Marko Prezelj ga je kot edini osvojil štirikrat. Od leta 2009 podeljujejo tudi zlati cepin za življenjsko delo, za leto 2018 ga je kot prvi slovenski alpinist prejel Andrej Štremfelj, leta 2022 ga je prejel še Silvo Karo.

Vir: Wikipedia/Zlati ceplin

Za trenutek se ustavim na planinski poti in preženem razmišljanje o Ajdovski deklici. Očarajo me mogočne bukve na poti z Velike planine po Dolskem grabnu, ki svoje bogate krošnje dvigujejo v nebo. Pripravljajo se na zimski počitek. Tla so prekrile z morjem obarvanega listja, ki ga brcam pred sabo. Nasmejem se Chilli, ki je potonila v val listja in prebudila svojo pasjo razigranost. V svoji naravni učilnici razmišljam, kako usmeriti planince za varnejši obisk gora jeseni in njenih posebnostih.

Jesen je namreč čas, ki ga marsikdo izkoristi še za zadnje resne vzpone na vrhove, seveda ob dobršni meri izkušenj in znanja.

Ste vedeli, da je oktobrski dan kar za 4,5 ure krajši od julijskega in zato je še posebej pomembno, da ne pozabimo na naglavno svetilko, poleg druge priporočljive opreme.

Planinske koče v visokogorju so zaprte, nižje pa so odprte po zimskem režimu. 

Naj ne bo odveč dodaten kos toplejšega oblačila, saj se sonce rado skrije za oblake in z njim hitro postane hladno. Če piha veter, je občutek mraza še večji.

V tem času so sploh v nižjih predelih planinske poti skrite pod odejo jesenskega listja. Korak naj bo počasen in zanesljiv. Pod listjem se namreč skrivajo mokre korenine in kamni, ki se ob obremenitvi prevrnejo in lahko staknemo neprijetno poškodbo noge. Uporabljajte planinske palice za boljše ravnotežje in tipanje terena pred seboj.

Pot predhodno načrtujte s pomočjo planinskih zemljevidov novejše izdaje, saj se narava v gorskem svetu burno spreminja in pot, ki je nekoč obstajala, lahko poteka drugje ali pa je ni več. Stanje planinskih poti lahko vedno preverite na spletni strani PZS. Med samim izletom pa vam je lahko v pomoč aplikacija maPZS z vrisanimi planinskimi potmi.

Določene vrhove je že pobelil sneg. Na predelih okrog 1500 m in na severnih straneh so poledenele zaplate snega, nad 2000 m pa je sneg. Naj velja, da se na vrhove povzpnemo le s primerno opremo in znanjem njene uporabe. Turo prilagajamo svojim fizičnim sposobnostim in vremenskim razmeram. Še posebej bodimo pozorni ob vrnitvi v dolino, saj se takrat zgodi največ nesreč. Visokogorje v tem času zahteva predvsem veliko izkušenj posameznika. Naj vas ne zaslepi želja po lovu za "instafotografijami".

Želim varnejše jesensko pohajkovanje in predvsem veliko lepih pustolovščin in vtisov z gora. Najlepše fotografije si lahko vtisnemo v spomin, sploh če je za njimi iskrena zgodba. Držite se markiranih planinskih poti, označenih s Knafelčevo markacijo, ki letos praznuje 100 let.

Za vas smo na Facebook profilu pripravili NAGRADNO VPRAŠANJE. Pogoji nagradne igre so znani, odgovor pa najdete v tem članku, ki ga pravkar prebirate.

Če pa pod objavo na Facebooku našega spletnega portala odgovorite na nagradno vprašanje, bomo izmed vseh pravilnih odgovorov nekomu podarili večnamenski trak z markacijo Planinske zveze Slovenije. Vprašanje se glasi: Kakšno je drugo ime za goro Prisank?

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del