"Bojazen, da si bom polomil noge, je bila odveč" se Matjaž Šerkezi spominja prve turnosmučarske tekme

Marec je mesec, ko se zima poslavlja, na plano pokuka prvo cvetje. Je pa tudi mesec za turnosmučarske sladokusce. Mesec najboljše smuke. Odlične razmere, če si seveda dovolj zgoden. Dan je daljši in sončni žarki dobivajo na moči, kot nalašč za martinčkanje po dobri turi. Najpomembnejše pa, ni drena, saj večina "instaturnih-smučarjev" že objavlja "fotke" s kolesarjenja po "Kanarcih", drugi pa so že začeli priprave na veliko noč. 

Na spletu Planinske zveze Slovenije berem o odličnih uspehih slovenskih tekmovalnih turnih smučarjev. Izstopa peto mesto Maja Pritržnika med mladinci na svetovnem prvenstvu v Španiji. Lep, a garaški šport. Mladi se zanj hitro navdušijo, a ko spoznajo, da je za uspeh treba ure in ure potenja, odnehajo. Na splošno je upad zanimanja za športe, ki se dogajajo v potokih lastnega znoja. Tisti posamezniki, ki kažejo željo, pa nacionalne panožne zveze in trenerji pričakujejo preveč, stavijo preveč in prehitro omogočijo preveč. Njihova kariera se konča na pragu pubertete, ker so naveličani, izgoreli in pretrenirani.

Spomnim se svoje prve turnosmučarske tekme na Jezerskem. Že dolgo, dolgo nazaj. Bil sem let sina Joža, trinajst, štirinajst; tam nekje. "Ferajnovski" inštruktor Andrej Špiler mi je posodil smuči in čevlje. Tiste od JLA vojske, z rdečo zvezdo, vezmi Tyrolia in rdeče San Marco čevlje, številka 45. Vezi sem "zategnil" do konca, ker je tudi Davo Karničar imel tako. Da se niso odpele, ker pri alpinističnem smučanju morajo smuči ostati na nogah, saj je to edina možnost, da se ustaviš. V mojem primeru pa je bojazen, da si bom polomil noge, bila odveč. Ob padcu sem padel iz čevljev. Moja noga takrat ni bila niti za čevlje 39.

Od tekme se spomnim, da je bilo ogromno snega. Celo pot sem se potil kot konj. Oprema je bila težka in sem noge komaj premikal. Pri spustih so šle smuči po svoje in sreča, da so bile narejene smučine. Zadnji kilometer proti cilju je potekal po gozdni vlaki. Nekdo me je prehitel in tik pred mano je iz snega skočila veja, ki sem jo zapel in poletel pod rob vlake med goste veje drevja in grmovja. Obrnjen na hrbet, z glavo navzdol in prepleten s smučmi. Vezi nisem dosegel, da bi jih odpel, nekaj časa sem poskušal in potem nemočno obležal. Videval sem glave, ki so vozile mimo in potem nobenega več. Zadnji bom, me je prešinilo in hkrati posvetilo, da imam prevelike pancarje. Na silo sem potegnil noge iz njih, bos stopil na sneg, ki se mi je udrl do kolen. Zvlekel opremo nazaj na pot, obul volnene nogavice, stopil v čevlje in "piči do cilja". Cilja, ki ga ni bilo več.

Tekma se je zaključila pol ure nazaj. Kontrole številk takrat še ni bilo in bi jo verjetno pogrešili šele naslednje leto, ko bi uredili številke za novo tekmo. Od nekod je pritekel eden od Karničarjev, mislim, da je bil ravno Drejc. "Ej, Šerki je še, zadnji je," je zakričal. No, vsi so vedeli, da sem zadnji. In potem sem bil še nekaj četrtkov na odseku razlog za smeh. 

Na pragu pubertete je večina tistih, ki jih je moja jezerska pustolovščina zabavala, odnehala. Bili so sami obetavni "klajmberji". Sam sem nadaljeval. Nikoli nisem obetal veliko. Imel sem pa voljo, željo, trmo, stremel sem k izpopolnjevanju. Nasmehnem se. Pri triinštiridesetih pišem spletni dnevnik za enega bolj branih portalov Metropolitan.si, zaposlen sem na Planinski zvezi Slovenije in še vedno uživam v gorah.

Mladina, ne nasedajte nacionalnim panožnim zvezam, klubom in trenerjem, da ste obetavni. Uživajte v tem, kar počnete. Vaši največji obeti so volja, vztrajnost in srčnost. Drugo pride z leti. Za tiste, ki veste, kaj je češnja na smetani in niste na "Kanarcih," ampak se boste konec tedna odpravili na turno smuko, pa v desetih točkah priporočila za varnejše turno smučanje.

Oprema za turno smučanje:

· turne smuči: širše,
· turne vezi,
· turni čevlji,
· srenače, 
· kože za vzpenjanje (psi),
· palice,
· čelada in očala,
· dereze in cepin,
· telefon s polno baterijo in
· prva pomoč.

Obvezno plazovni trojček (alu-lopato, žolno in sondo). Plazovno opremo je treba znati uporabljati. Svetujem tudi plazovni nahrbtnik, ki vam s svojim napihljivim volumnom pomaga, da se vaše telo obdrži na površju v primeru plazu. Na turno smuko se nikoli ne odpravimo sami.

1. Zdravi in telesno pripravljeni v gore
Turno smučanje je vzdržljivostni šport. Srčni utrip in obtok se pospešita, mišice pa so zelo obremenjene, zato sta nujno potrebna dobra fizična pripravljenost in realna ocena lastnih sposobnosti. Ne hitite; tempo naj bo takšen, da nihče v skupini ne bo izčrpan. Varčujte z energijo, da je bo ostalo dovolj tudi za spust.

2. Natančno načrtujte turo
Zemljevidi, vodniki, internet in strokovnjaki so odlični viri informacij (cilji, razdalje, višinske razlike, trenutne razmere). Še posebej bodite pozorni na vremensko napoved. Mraz, močan veter in slaba vidljivost močno povečajo tveganje za nastanek nesreč. Pripravite si alternativne cilje in kontrolne točke.

3. Uporabljajte vso potrebno opremo
Poskrbite, da boste imeli primerno opremo za zimske razmere in za cilj, ki ste si ga izbrali. Plazovna žolna, lopata in sonda so standardna oprema, zraven pa spadajo tudi komplet prve pomoči, bivak vreča in mobilni telefon (evropska številka za klic v sili je 112). Plazovni nahrbtnik poveča možnost preživetja. Pred začetkom ture preverite delovanje opreme, predvsem plazovne žolne.

4. Seznanite se s poročilom o snežnih razmerah
Pred turo se pozanimajte o plazovni nevarnosti: stopnja nevarnosti, nevarna območja, stanje snežne odeje.

5. Ocenite tveganje pred plazovi
Ocenjevanje plazovne nevarnosti na terenu je težavno. Pri sprejemanju odločitev uporabljajte metode za preverjanje stabilnosti snežne odeje in bodite pozorni na vse, kar se vam zdi sumljivo. Izogibajte se nevarnim območjem in se obrnite, če se pojavijo kakršni koli dvomi.

6. Orientacija in postanki
Na turi bodite nenehno pozorni na orientacijo. Znanje uporabe zemljevida, višinomera, kompasa, mobilnih aplikacij ali GPS-sprejemnika je nujno. Hrana, pijača in postanki so ključnega pomena za ohranjanje koncentracije in preprečevanje utrujenosti. 

7. Ohranjajte razdaljo med člani skupine
Ohranjanje razdalje zmanjša obremenitev snežne odeje in tveganje, ki ste mu izpostavljeni. Če so turni smučarji med vzpenjanjem po strmem pobočju deset metrov narazen, so tudi obrati lažji. Med spusti naj bo razdalja vsaj trideset metrov. Strma pobočja smučajte posamezno.

8. Izogibajte se padcem
Padci pri spustih so glavni vzrok poškodb pri turnem smučanju, prav tako pa močno obremenijo snežno odejo. Dobra tehnika smučanja in hitrost, ki je primerna vašim sposobnostim, zmanjša tveganje za nesreče. Smučarska čelada vas lahko zaščiti pred poškodbami glave. Previdno! Če je sneg leden ali so prisotne skale, se nevarnost padca poveča.

9. Smučajte v majhnih skupinah
Majhne skupine (do šest ljudi) so varnejše. Komunikacija z drugimi ter medsebojna skrb in pozornost bodo zmanjšali tveganje za nastanek nevarnih situacij. Ostanite s skupino. O cilju, smeri vzpona in spusta ter predvidenem času vrnitve obvestite nekoga, ki mu zaupate. Pomembna opomba za smučarje/deskarje, ki se na turo odpravljate sami: majhna nezgoda lahko hitro postane velika težava.

10. Spoštujte naravo
Gore so dragoceno okolje, kjer lahko doživimo nedotaknjeno divjino. Uživajte v tej svobodi. Spoštujte divje živali in zaščitena območja. Ne hodite na območja, kjer poteka pogozdovanje. Za dostop do izhodišča uporabljajte javni prevoz ali si delite avto z drugimi.