Matjaž Šerkezi | 25. 11. 2022, 19:00
V gore z derezicami ali derezami. Vas zanima, kako se sam povzpnem do Kamniške koče pozimi?
Veste, čemu služijo vrata na bivakih in zimskih sobah? Poznate razliko med derezami in derezicami? Ali veste, da je raba derez s planinskimi palicami smrtno nevarna in moramo v rokah imeti vedno cepin?
Vrata. Beseda s toliko pomeni. Točno vem, kdo je prišel domov. Mislim, da na nek način kažejo temperament osebe. Če ob tresku zamižim, vem, da sta lahko samo Joža in Medeja in če še kolebam, kdo točno bi lahko bil, me dokončno razsvetlijo drsna vrata.
Medeja jih po navadi odpre kot na urgenci, ko odteka življenje. Joža je za odtenek bolj nežen, izda ga le čelada, ki jo odvrže v kot, ali pa še hiter zadnji 'tap' žoge, za katerega točno ve, da se mi sprehodi po poslednji konici živca. Tereza svoj prihod nakaže prefinjeno, kot da je ni, tiho in mirno in s tistim njenim občutkom za "perfekcijo". Tinkara, hm, ona je nekje vmes. Odvisno od dneva v šoli, ki ji ga kroji krmarjenje med otroki, starši in sodelavci.
Vrata mi povedo, ali potrebuje objem, ali je bolje, da se skrijem v kot, ali pa bo čisto navaden dan. Le Chilly vedno maha z repom in se prefinjeno prilizuje, da dobi svoj priboljšek.
Hladna noč je bila, ko smo prijatelji iz kamniškega alpinističnega odseka gazili globok sneg do bivaka pod severovzhodno steno Velikega Kleka. Kraljuje na grebenu, na višini 3260 m. Sam, med seraki in razpokami, med mejo hladne sence in pomirjajoče svetlobe. Pomenil mi je vrata med varnostjo in vsakdanom, skozi katera sem stopil v svet alpinizma, hoje po robu in večnega iskanja svoje biti.
Tisti večer je bivak že bil zaseden. Še nekaj jih je bilo, ki so se namenili plezati in "patriotski" gen nekoč monarhije jim je dal občutek, da so sami na tem svetu. A so se zmotili, saj je naš balkanski temperament kaj hitro naredil red in jih stisnil v kot. Sam sem si izboril prostor pri odprtih vratih. Dremal sem ob pomirjajočem brnenju gorilnika, topil sneg in kuhal paradižnikovo juho. V senci mogočne stene, simfoniji pokanja ledenika globoko pod nami, ki jo je na trenutke dopolnilo bobnenje podirajočega se seraka, na nebesnem svodu pa tisoče zvezd. Ob prvem svitu zapremo vrata bivaka.
Z "monarhi" smo si segli v roko, se nasmehnili in odšli vsak proti svojemu cilju. Od daleč se mi zahvalijo za juho in čaj. Pomaham jim. Ja, na Balkanu se vedno dobro je. Morda so me kasneje preklinjali, kdo ve. Planinski čaj sem skuhal v vodi, v kateri sem prej pogrel hrenovke in je imel rahlo dimljen okus, kot tisti Lapsang Souchong.
S kolesom se spustim čez zadnji zasnežen skok. Čakam otroka, ko mi zabrni telefon. Katjino sporočilo. Poslala je fotografije zimske sobe v koči na Kamniškem sedlu. Nekdo je pustil odprta vrata. Nekdo, ki mu je pomembnejše, da v vpisno knjigo vpiše čas, kako hiter je bil, kot pa da bi za sabo zaprl vrata. Zimska soba je bila polna snega. Na sedlu pogosto piha močan veter, ki raznaša sneg in dela zamete. Narava v gorah je neizprosna. Zimska soba ali bivak pa marsikdaj lahko rešita življenje. S tem razlogom, dragi obiskovalci gora, ko zapuščate samotne zimske sobe in bivake, imajo vrata, ki jih je treba zapreti.
Če ste ob tem dobili idejo, da se za konec tedna odpravite v gore, ne pozabite, da je zapadel sneg in da so razmere zahtevne. Treba je imeti ogromno znanja in izkušenj.
Zadnja leta vse pogosteje opozarjamo na pravilno rabo tehničnih pripomočkov za hojo v gore. En takšnih so snežne verige ali derezice. Z njimi posameznike srečujemo na Triglavu, Viševniku, Brani …, kar pa je zelo nevarno, saj se pogosto snamejo. Sploh tam, kjer pot preči strmo pobočje in je podlaga resnično poledenela.
Za obisk visokogorja in hojo po ledu in snegu so edina pravilna izbira 12-zobe gorniške dereze. Dereze so namreč dereze - tiste 12-zobe (lahko tudi kakšen zob več), klasične, polavtomatske ali avtomatske, specialne ali pohodne ..., v kombinaciji z znanjem, obveznim cepinom in čelado na glavi.
Derezice so odlične za hojo po poledenelih in zasneženih gozdnih cestah, v urbanih okoljih ali pa po pobočjih gozdne Pokljuke in Velike planine oz. povsod tam, kjer v primeru izgube ravnotežja ni možnosti zdrsa po pobočju.
In ker sem omenjal vrata na Kamniškem sedlu. Vas zanima, kako se sam povzpnem do koče pozimi? Pri pastirjih zamenjam derezice in planinske palice za dereze in cepin, kar pa je marsikdaj odvisno od vrste, preobraženosti in količine snega.