Medtem ko so tekači na ljubljanskem maratonu premagovali kilometre, so navijači ob progi poskrbeli za dodatno motivacijo. Na Trgu mladinskih delovnih brigad so glasno spodbujali očke, mamice, smrketo in druge legende, družbo jim je delal tudi Ian Rožac, domov pa so lahko odnesli čisto poseben spomin – košček ulične umetnosti.
Včasih za naslednji korak pomaga glasen aplavz, drugič znan obraz ob progi. Za enega od maratoncev pa je bila tokrat na transparentu zapisana tudi zelo konkretna motivacija: »Njoki čakajo!«
Takšnih osebnih in hudomušnih spodbud v nedeljo na Trgu mladinskih delovnih brigad ni manjkalo. V navijaški coni Heineken 0.0 ob 42-kilometrski progi so se zbirali prijatelji, sodelavci in družine tekačev ter skupaj ustvarjali vzdušje, zaradi katerega je maraton posebno doživetje tudi za tiste, ki ga spremljajo z roba ceste.
»Poleg prečkanja ciljne črte spomini nastajajo v številnih spontanih stikih, strastnem navijanju in močnem občutku pripadnosti, ki ga ustvarja dogodek,« je povedala Eva Kurnik, vodja mednarodnih blagovnih znamk v Pivovarni Laško Union, kjer so v središče navijaških aktivnosti postavili povezovanje ljudi.
Od smrket do šefic: vsak tekač je imel svojo spodbudo
»A tole lahko tudi jaz vzamem?«, »A imate še kakšen marker?« in »O, kako hude nalepke!« je bilo slišati med navijači, ki so predpripravljene transparente dopolnjevali z imeni, vzdevki in osebnimi sporočili.
Poleg mamic, očkov, Rokov in Matej so tako ob progi spodbujali tudi smrketo, legendo in šefico. Med čakanjem na svoje favorite so navijači na telefonih spremljali njihov napredek ter drug drugemu kazali, kje so in koliko časa jih še loči do srečanja.
Za krajši počitek in pogovor je bil na voljo tudi zdaj že tradicionalni osemmetrski navijaški kavč Heineken 0.0. Na njem so se srečevali navijači z različnih koncev sveta, tudi oviti v francoske in makedonske zastave. A ko je bilo treba pozdraviti tekače, je počitek spet zamenjalo bučno navijanje.
Ian Rožac: »Ob navijanju smo vsi bolj odprti!«
S transparentom v rokah se je navijačem pridružil tudi vplivnež in tekmovalec Masterchefa Ian Rožac. Prišel je spodbujat prijateljico, modno vplivnico Saro Vrečko, ob tem pa poudaril, koliko lahko podpora ob progi pomeni tekačem.
»Na maratonu navijači res pomenijo ogromno, sploh ko tekač misli, da ne zmore več. Zelo mi je všeč tudi ta pozitiva na športnih dogodkih!« je povedal.
Navijanje po njegovem odpira tudi prostor za nova poznanstva. »Ko se spoznamo z drugimi navijači, sploh ni pomembno, kdo si, od kod prihajaš in kako si videti. Šteje le navijanje, in to je tudi danes naša skupna točka. Na tak način res lažje spoznaš nove ljudi, ker so ob takšni priložnosti vsi bolj odprti.«
Prišli navijat, prihodnje leto bi se vrnili teč
Med obiskovalci so bili tudi Sofia, Jacob in Ludvig, švedski študenti ekonomije, ki so v Ljubljani na študijski izmenjavi. Navijali so za dva sošolca, na transparente pa pred prihodom niso pomislili.
»Res smo veseli, da si lahko tu pripravimo navijaške transparente, saj nismo razmišljali vnaprej in nismo ničesar prinesli s seboj,« je med lepljenjem nalepk povedala Sofia.
Ludvig, ki tudi sam teče, tokrat ni imel dovolj časa za priprave. A navijaško vzdušje je hitro porodilo idejo: kaj če bi se prihodnje leto vsi skupaj vrnili in se tudi sami podali na progo? »To bi bil super razlog, da se vrnemo,« se je strinjala Sofia, še preden se je zapletla v pogovor z navijačico iz Kopra, ki si je izposodila marker za spodbudo svoji sestri.
Z maratona domov s koščkom umetnosti
Na trgu je že od zgodnjega jutra ustvarjal tudi ljubljanski grafitar Azram. Večmetrsko ''platno'' je postopoma prekrival z zelenimi in modrimi odtenki ter motivi, ki so jih navdihnili tek, navijanje in druženje.
Navijači so lahko spremljali nastajanje umetnine v živo, ob koncu dogodka pa delček odnesli s seboj. Koščke Azramovega dela so namreč razdelili med obiskovalce kot spomin na jubilejno maratonsko nedeljo.
