"Občutek imam, da mi možgani dobesedno gnijejo!" Vse več ljudi zavrača tehnologijo in išče načine, kako izboljšati koncentracijo

Živimo v času najlažje dostopnih informacij in obilo tehnoloških možnosti, ki nam lajšajo življenje, a se zdi, da to ne vpliva preveč dobro na naše možgane. Nasprotno: številni ljudje imajo občutek, da postajajo vse neumnejši.

Kar niti ni čudno: besedila namesto nas piše umetna inteligenca, ki nam je tudi precej olajšala dostop do informacij, na družbenih omrežjih našo pozornost lovijo nekajsekundni posnetki brez vsebine (za to obstaja celo izraz, 'doomscrolling' oziroma prekomerno visenje na telefonu), jezikovni standardi padajo, številni pa namesto v kredibilnih medijih informacije pridobivajo le še s TikToka. 

O tem, kako internet spreminja možgane, je že leta 2010 pisal Nicholas Carr v prelomni knjigi Plitvine: kako internet spreminja naš način razmišljanja, branja in pomnjenja. A od takrat je razvoj interneta znatno napredoval, poleg tega pa je pomembna razlika tudi ta, da smo včasih do spleta dostopali primarno prek računalnika, danes pa imamo vse ves čas na dosegu roke, na telefonu. 

Morda vas zanima tudi:

• Kaj je značilno za ljudi, ki NE objavljajo vsebin na družbenih omrežjih?
• Bizaren eksperiment na družbenih omrežjih: takšno početje je lahko zelo škodljivo za zdravje

Številni se v tej situaciji počutijo nemočni. Internet uporabljajo vsakodnevno in čutijo, da so se zaradi njega polenili, a ne vedo, kako narediti korak nazaj. Neko dekle se je v zvezi s tem obrnilo na hrvaško podstran foruma Reddit. 

"Imam 25 let in se mi zdi, da sem včasih bolje sklepala, povezovala stvari, imela boljši spomin, bila bolj ustvarjalna, imela večji besedni zaklad itd.," je zapisala. "Verjetno gre za vpliv družbenih omrežij in tega, da mi zaradi interneta dobesedno ničesar več ni treba poskusiti rešiti sami in malo vključiti možgane. Na primer: če moram kaj narediti za faks, imam ChatGPT in vse dobim že pripravljeno. Dobesedno imam občutek, da mi možgani gnijejo. Zanima me, ali se še kdo tako počuti in kaj se da glede tega narediti? Branje več knjig? Umik s TikToka?"

"Ne vem, kako bi se danes učila za faks ..."

Tudi odgovori na forumu govorijo o tem, da je zanašanje na tehnološki napredek za številne postalo kontraproduktivno. "Tudi jaz to opažam. Svetujem, da bereš knjige, če si imela to kdaj rada, gledaš dokumentarne vsebine, ki te lahko kaj naučijo in te zanimajo, povabi prijatelje na druženja, družabne igre, rešuj križanke ali sudoku, slikaj ali riši ... Predvsem pa je treba omejiti čas pred zasloni!"

"Tudi jaz čutim, da so mi možgani zakrneli, odkar nisem več akademsko angažirana," je zapisalo neko drugo dekle. "Ne izražam se več tako dobro, kot sem se pred nekaj leti, veliko znanja mi je ušlo iz glave. Zato bolj kot vse drugo cenim ljudi, s katerim imam lahko konstruktivne, zanimive debate."  

"Absolutno opažam isto kot ti. Ves čas visim na teh kratkih posnetkih in ni se mi več treba učiti ... če bi morala zdaj na kak izpit, bi bil problem, med faksom pa sem se brez težav učila tudi za najtežje izpite. Preseneča me, kako slab je postal moj spomin, enostavno si moram večino stvari zapisovati. Mislim, da pomaga, da več beremo, rešujemo križanke ali sudoku, in res poskušaj zmanjšati nekoristne vsebine na družbenih omrežjih na minimum, od tega nam res gnijejo možgani." 

Ker si želi vse več ljudi spremeniti svoj način uporabe interneta in družbenih omrežij in svoj čas nameniti pametnejšim rečem, so tudi nekateri ustvarjalci vsebin prilagodili svoje objave – namesto vplivništvu brez vsebine se denimo posvečajo družbenim komentarjem, knjigam ali pa imajo profile, na katerih svetujejo, katere knjige brati, da si razširimo obzorja, katere podkaste poslušati, kako postati bolj artikuliran in podobno. 

Če vam uspe algoritem družbenih omrežij 'natrenirati' do te mere, da vam bo serviral predvsem takšne vsebine, ste morda že naredili prvi korak. Tu pa je še nekaj prijemov, po katerih morda lahko posežete, če bi radi spremenili nezdrave navade in svoje možgane spet spravili v tek. 

1. Uvedite digitalno higieno
Časovne omejitve: določite si ure, ko ste brez telefona ali interneta (npr. prva ura po prebujanju in zadnja ura pred spanjem), ali uporabite aplikacije, ki omejijo dostop do družbenih omrežij.

2. Trenirajte pozornost
Branje knjig: začnite s krajšimi odlomki, nato podaljšujte čas branja brez prekinitev. Gre za 'fitnes za možgane', ki krepi sposobnost globoke koncentracije.
Pomodoro metoda: 25 minut osredotočenega dela, nato 5 minut odmora. Na ta način vadite fokus, hkrati pa zmanjšate skušnjavo, da bi posegli po telefonu.
Mindfulness/meditacija: vsakodnevne vaje osredotočanja na dihanje dokazano izboljšajo pozornost in zmanjšujejo impulzivno preverjanje zaslona.

3. Omejite dostop do telefona
Med delom ali branjem ga pustite v drugi sobi, uporabite analogno budilko, da zjutraj ne zdrsnete v takojšnje 'skrolanje', za zapiske ali razmislek pa poskusite uporabiti analogna orodja, ki vas ne bodo potegnila na splet.

4. Ozavestite nekoristen čas na telefonu
Vsakič, ko se zalotite pri neskončnem drsenju po objavah na družbenih omrežjih, se vprašajte: "Kaj sem s tem pridobil?" Tudi novice berite namensko, določite si vire, ki jim zaupate, in jih preverjajte le enkrat ali dvakrat na dan.

Največji trik je v tem, da uvedete majhne spremembe, ki postanejo rutina, ne takoj poskusite z drastičnim digitalnim postom, ki ga potem hitro prelomite. Ko enkrat opazite, da se lažje zberete, vas bo to samo dodatno motiviralo. Cilj pa je, da internet začnete uporabljati bolj namensko, ne avtomatično.