Bonboniera je bila in za mnoge ostaja srce Šiške.
V zgodovini mest niso pomembne le velike zgradbe in arhitekturni presežki, temveč tudi prostori, kjer se prepletajo življenja ljudi. V ljubljanski Šiški je takšno vlogo od nekdaj igrala Bonboniera, slaščičarna in trgovina ob Celovški cesti, ki smo jo nekoč poznali po čokoladnih, kavnih in žele bonbonih, po piškotih, mleti kavi in točenem sladoledu. Kljub temu, da sta bila na izbiro zgolj okus čokolade in vanilije, je bilo to dovolj, da marsikdo še danes sanja prav o njem.
Prostor z dušo
Dolgoletni Šiškarji se spominjajo razcveta Bonboniere predvsem v 70. in 80. letih 20. stoletja. Takratna Ljubljana je živela drugačen tempo in nakupovalna središča niso igrala osrednje vloge našega družabnega življenja. Za stanovalce so bile ključni del vsakdana majhne lokalne trgovine in gostinski lokali, med katere je sodila tudi Bonboniera. "To so bili neki bolj skromni časi," se strinjajo člani Facebook skupine Šiška 1107, kjer se Šiškarji srečujejo, pogovarjajo in delijo svoje spomine na Šiško, kot je bila včasih.
Na Bonboniero, ki so jo v skupini omenili kar nekajkrat, večino vežejo zelo čustveni spomini, prežeti z močno nostalgijo."Kot otroci smo se v njej redno ustavljali po šoli," je prebrati med zapisi. "Starši so me po zdravniškem pregledu v bližnjem zdrastvenem domu sem pripeljali na točen sladoled," je tudi zelo pogost komentar. In še: "Ena in edina Bonboniera, kjer so se kupovale najboljše sladkarije, ali pa si vstopil kar tako, brez posebnega razloga. Izbira je bila vedno dovolj raznolika, da si našel nekaj zase."
Novi časi
Svet okrog nas se je od takrat zelo spremenil. Sicer ne nujno na bolje, zato dejstvo, da Bonboniera v Šiški še vedno deluje, za mnoge pomeni nekakšno tolažbo. Največ zaslug pri ohranjanju kultne trgovine pri življenju imajo tri ženske: sestri Mojca Rakar in Tatjana Šoban ter njuna mama, ki je v tej isti trgovini nekoč delala.
"Ko je šlo podjetje, pod okriljem katerega je delovala Bonboniera, po osamosvojitvi v stečaj, smo trgovino odkupile," nam o družinskem poslu med našim obiskom pove Mojca Rakar. Čeprav ni bilo lahko, so vztrajale pri tem, da jo odplačajo in obdržijo, s čimer so jo rešile pred gotovim zaprtjem.
Bonboniera še danes v marsičem nadaljuje tradicijo, kot smo jo poznali nekoč. Res je, da v njej ne meljejo več kave in da ni več točenega sladoleda, a njen retro čar ostaja.
V vitrinah še vedno najdemo piškote na tehtnico, na policah pa raznovrstne sladkarije, ki jih drugje težko dobiš. V trgovini so tudi pijače, darila in drobne pozornosti, zaradi katerih se kupci radi vračajo.
Gremo v Bonbo!
Vrata trgovine so se v času našega pogovora z Mojco neprestano odpirala. Vstopali so tako otroci kot starejši občani, Mojca je večino od njih poznala po imenih. Mladi so prišli po žvečilne gumije in čokoladke, starejši po rogljičke in piškote, tu in tam je vstopil tudi kak naključni mimoidoči in si privoščil prigrizek ali pijačo iz hladilnika.
Več kot očitno je bilo, da je za našo energično in nasmejano sogovornico Bonboniera veliko več kot posel. Mojca Rakar je za bralce Metropolitan.si delila tudi svoje mnenje o pomenu in današnji vlogi trgovine Bonbonira v četrtni skupnosti Šiška. Vabljeni, da ji prisluhnete v spodnjem videoprispevku.
View this post on Instagram
