Alenka Klun | 28. 11. 2019, 10:09
Bogastvo, ki ga v naša življenja prinašajo knjige, je neprecenljivo
"Četudi imajo knjige privilegij trajanja, ki ga ljudje nimamo na pretek, pa so zasebne knjižnice v svoji minljivosti podobne ljudem. Knjige bodo večinoma preživele svoje lastnike, knjižnice pa jih le redko," v uvodniku v zbirko Domače knjižnice piše urednik, arhitekt Miloš Kosec.
Pobuda za omenjeno zbirko besedil izpod peresa Agate Tomažič je prišla od Tine Popovič, vodje projekta Ljubljana, Unescovo mesto literature. Začelo se je z objavami domačih knjižnic v letošnjih izdajah revije Outsider.
"Koncept projekta so obiski domačih knjižnic zanimivih ljudi in pogovori o njihovih knjigah. Ko brskamo po knjižnih policah naših gostiteljev, spoznavamo tudi njihove zgodbe," pojasnjujeta Nina in Matevž Granda, glavna in odgovorna urednica ter art direktor omenjene revije.
"Imeti domačo knjižnico je morda edini nadstandard, ki ga nepremičninski oglasi ne omenjajo. Možnost, da na dragocenih bivalnih površinah naselimo knjige, pa je prestiž," sta v kratkem pogovoru ob izidu omenjene zbirke, v katerem smo se dotaknili tudi (še vedno!) negotove prihodnosti NUK II in dejstva, da je kultura branja tudi neločljivo povezana s kulturo bivanja, razmišljala sogovornika.
Kaj je sporočilo oziroma namen zbirke Domače knjižnice?
Ko je nastalo dovolj materiala, je dozorela ideja, da bi domače knjižnice objavili v knjigi. Namen projekta je spodbujati bralno in prostorsko kulturo. Zgodbe so zanimive že same po sebi, saj predstavljajo izjemne ljudi različnih generacij in profesionalnih ozadij z različnimi pogledi na knjige in branje.
Hollywoodske zvezde najemajo strokovnjake, ki kurirajo njihove zasebne knjižnice. Kako pa ste vi "kurirali" seznam ljudi, predstavljenih v zbirki? (To so Adela Železnik in Marijan Rupert, Tina Košir, Janez Lajovic in Majda Dobravec Lajovic, Zora Stančič, Tina Mahkota, Maja Bogataj Jančič, Zdravko Duša. Manca G. Renko in Luka Mesec ter Tanja Radež, op. a.)
Izbor ljudi, ki sta jih s fotografom Joštom Frankom obiskala, je pripravila avtorica besedil Agata Tomažič. Iskala je raznolikost. Izbirala je ljudi, ki delujejo na čim bolj različnih področjih in ki niso nujno povezana s knjigami. Njihove zgodbe in fotografije raznolikost dobro prikazujejo.
Čeprav povezava z Outsiderjem na prvi pogled ni prav očitna, se skozi branje zgodb vse bolj razkriva širši pomen knjižnic - domačih in celo tistih na nacionalni ravni, v knjigo je namreč vključeno tudi besedilo filozofa Mladena Dolarja o desetletje trajajoči kalvariji z NUK II ... Kaj pa menite vi, ga bo, za razliko od svojega očeta, nekdanjega direktorja NUK, gospod Dolar le dočakal?
Revija Outsider ima svoje mesto prav v presečišču besede in prostora. Zato smo s knjigo želeli ponovno opozoriti tudi na nacionalni projekt NUK II, ki že več desetletij čaka na realizacijo. Z dogodkom, ki smo ga v začetku leta organizirali skupaj z NUK v okviru letošnjega festivala Fabula, je bil dosežen nov premik v smeri k realizaciji nove nacionalne knjižnice, naročilo za izvedbo gradbene dokumentacije pri biroju Bevk Perović.
Vendar pa bo potrebnih še veliko naporov, tudi javnosti, da bomo ta, tako pomemben objekt, ki niti ni simbol, ampak osnovna infrastruktura za razvoj branja, dialoga, intelektualno razvite družbe, tudi dočakali. Zdaj so na potezi pristojni politiki in predstavniki NUK, da na vseh ravneh družbe in politike dosežejo odločitev za izgradnjo.
Medtem ko par sogovornikov iz Domačih knjižnic meri količino knjig z Ikeinimi billyji, je v zbirko vključen prispevek o sistemu knjižnih polic Arneja Vehovarja, ki jih je zasnoval prav na pobudo Tine Popovič ...
V okviru projekta Ljubljana, Unescovo mesto knjige in aktivnosti, ki jih Tina Popovič izvaja v Vodnikovi domačiji, je nastala pobuda za oblikovanje sistema knjižnih polic, ki bi ponujal modularno rešitev shranjevanja knjig tudi za domače knjižnice. S tem prispevkom smo želeli obuditi pobudo o razmisleku, da je kultura branja tudi kultura bivanja. Poleg tega ni nobenega razloga, da Slovenci, ki svoj jezik tako cenimo, ne bi imeli tudi lastne linije pohištva za branje.
"Metri knjig so poceni. Kvadratni metri, na katerih jih lahko shranjujemo, pa so vedno dražji. Zakaj bi jih namenili knjigam, ki jih le redko primemo v roke?" se v uvodniku sprašuje urednik Miloš Kosec. Kakšen pa je vaš poskus odgovora na to retorično vprašanje?
Nekateri ljudje knjige strastno zbirajo, nekateri si knjige izposojajo v knjižnicah, nekateri prisegajo na digitalno branje. Vsak človek ima svoj odnos do knjig. Knjige so del nas. Včasih so kot družinski člani.
Imeti domačo knjižnico je morda edini nadstandard, ki ga nepremičninski oglasi ne omenjajo. Možnost, da na dragocenih bivalnih površinah naselimo knjige, pa je prestiž. Najbrž je nemogoče oceniti vpliv knjig na ceno kvadratnega metra stanovanja, kjer živimo, neprecenljivo pa je bogastvo, ki ga te knjige prinašajo v naša življenja.
Kot omenjeno, je knjižne police v fotoobjektiv lovil Jošt Franko, zgodbe pa v beležnico zapisovala Agata Tomažič, ki se bo v četrtek, 28. novembra, ob 19.00 v Debatni kavarni v okviru Slovenskega knjižnega sejma na pogovoru z naslovom Pokaži mi svojo knjižnico in povem ti, kakšen človek si! s sogovorniki Tanjo Radež, Marijanom Rupertom in Tino Mahkota pomenkovala o knjižnici kot nematerialnem konceptu, o njihovih bralnih navadah in ljubih jim knjigah - podobno kot že za knjigo Domače knjižnice.