Intervju z ustvarjalnima arhitektoma Matejo in Domnom Gerkšič

Čeprav danes razmere na majhnem slovenskem trgu niso ravno rož­nate, Mateja in Domen vztrajata. Poleg projektov načrtovanja objektov in oblikovanja notranjosti sta pod okriljem Arhitekturnega studia DMG ustanovila blagovno znamko Treebird wood designs shop, pod katero ponujata moderne lesene izdelke za dom.

Kot večkrat nagrajena arhitekta vztrajata v Sloveniji, čeprav je veliko vajinih kolegov že odšlo v tujino. Zakaj sta sklenila ostati tu?

Mateja: Imava tri majhne otroke, zato poskušava vztrajati, vendar se nikoli ne ve, saj je življenje polno presenečenj.

Domen: V arhitekturi se je kriza začela že pred leti, zato se je veliko najinih kolegov že odselilo v tujino, veliko pa se jih še namerava. Slovenski trg je majhen, osiromašen, posledično je manj projektov in jih ni dovolj za vse.

Verjetno imata še stike s kolegi, kak­šno je stanje v tujini, kakšne priložnosti se odpirajo njim?

Domen: V tujini kot arhitekt lahko najdeš zaposlitev, karierni izzivi so večji ter posledično boljši zaslužki. Zagotovo je delo arhitekta v tujini bolj cenjeno kot pri nas.

Mateja: V Sloveniji vsi delujemo kot zelo majhno podjetje z enim do dvema zaposlenima ali kot samostojni kulturni ustvarjalec na področju kulture. V tujini imajo kolegi arhitekti več izzivov in posledično tudi več pričakovanih ciljev.

Kako so se razmere spremenile glede na dobro desetletje nazaj, ko sta začela graditi karieri v svojem arhitekturnem studiu?

Mateja: Danes razmere niso dobre, trg je nestabilen in vse se odvija po polžje. Zaradi vsesplošne krize in težav pri pridobivanju posojil se tudi vse manj družin odloča bodisi za gradnjo hiše ali rekonstrukcijo, preureditev starejših objektov. Javni sektor je tudi v primežu varčevanja.

Domen: Zaradi konstantnega in drastičnega upada naročil se je veliko arhitekturnih podjetij znašlo v stanju, ko morajo, da bi pridobila posel, znižati cene do meje, kjer ne morejo več ponuditi kakovostnih storitev. Tudi investitorji brezobzirno nižajo cene projektantom, le-ti pa posledično potem ne zagotovijo kakovostne izvedbe projektov. To se bo dolgoročno poznalo na objektih in tudi v našem grajenem okolju.

Temu primerno se morata tudi vidva prilagajati in verjetno morata biti tudi zelo iznajdljiva v pridobivanju strank ...

Domen: Ker je danes delo v Sloveniji vse manj cenjeno, srednji sloj izginja, ker banke ne priskočijo več na pomoč malemu človeku, tečejo stvari čedalje počasneje.

Mateja: Naročniki so različni, resni so tisti, ki pridejo do naju prek priporočila naših zadovoljnih strank. Zelo pomembne so reference, najpomembneje pa je, da nam v okviru finančnih zmožnosti naročnika uspe realizirati zastavljeni projekt. Zato je treba sprejeti ogromno kompromisov in kakovosten projekt se dela več mesecev. To stranke vidijo šele, ko se odločijo za nas in gredo skozi ves proces.

Domen: Najin moto je, da se kakovost bivanja ne meri po količini denarja, vgrajenega v zidove in tlake, ampak v ustvarjeni prostorski in ambientalni kakovosti, ki pa sta predvsem posledica arhitektove inventivnosti.

Mateja: Po finančni plati je cena projekta za rekonstrukcijo, prenovo ali novogradnjo le kaplja v morje, v primerjavi s stroški, ki jih mora investitor plačati vsem obrtnikom in izvajalcem. Kakovosten projekt in dobro svetovanje v fazi projektiranja investitorju privarčuje stroške gradnje in stroške nepredvidenih del.

Kdo od vaju je boljši na področju dogovarjanja s potencialnimi strankami?

Mateja: Pri dogovarjanju kot tudi pri projektiranju se dopolnjujeva. Četudi delamo na manjšem projektu, so kljub temu potrebne vsaj štiri kritične oči, da je končni izdelek optimalen.

Kakšnih projektov pa imata največ?

Mateja: Trenutno imava največ rekonstrukcij, prenov in projektov notranje opreme.

Ponujata tudi načrtovanje notranje opreme. Koliko je povpraševanja po ureditvi interjerjev oziroma koliko se ljudje dejansko zavedajo pomena lepo urejenega bivalnega okolja?

Mateja: Željo po načrtovanju notranje opreme so že pred leti izrazile tiste naše stranke, katerim smo naredili načrte za novogradnjo enodružinskih hiš. Takrat smo začeli ponujati vse – od ideje do izvedbe.

Domen: Ljudje se čedalje bolj zavedajo pomena tudi urbanega urejenega bivalnega okolja. Lep primer v Sloveniji je Ljubljana. Z ureditvijo nabrežij Ljubljanice in približevanja te reke človeku v obliki ureditev dostopov, sta Ljubljana in Ljubljanica dobili dodano vrednost.

Zakaj je po vajinem mnenju tako pomembno, da je bivalno okolje lepo urejeno?

Mateja: V urejenem okolju bodisi na urejenem mestnem trgu, v urejenem domu ali stanovanju, na urejenem vrtu se ljudje obnašamo kulturno, okolju primerno. Če je okolje neurejeno, je temu primerno tudi vedenje ljudi, tega se zavedamo vsi.

Domen: Za nama je že celih enajst let delovanja na področju arhitekture in precejšnje število izvedenih lesenih objektov. V studiu načrtujeva tudi notranjo opremo prostorov, ki je eden izmed glavnih dejavnikov dobrega počutja. Pomembna je dobra ideja, premišljena izbira stila, postavitev pohištva in preplet skrbno izbranih materialov, barv in svetlobe. Piko na i pa naredijo mali dekorativni predmeti, zlasti iz lesa.

Zato sta vidva ponudila lesene izdelke za dom pod blagovno znamko Treebird. Kako se je porodila ideja in kako sta jo razvila do končnega izdelka?

Mateja: Les je lep, naraven, prijeten na otip, poleg tega daje občutek domačnosti. Drevo je simbol življenja in Slovenija je gozdnata pokrajina – pri nas je na voljo ogromno lesenih malih uporabnih predmetov, ki pa po obliki ne spadajo v moderni interjer, zato sva sama začela ustvarjati male predmete v sodobni preobleki in ob uporabi današnje tehnologije.

Domen: Tako spodbujava rabo domačega lesa. Izdelki so izključno slovenskega porekla, so lahki, uporabni, lepi, cenovno dostopni in lahko obogatijo vsak dom.

Mateja: Ideja je nastala v želji po sodelovanju s tujino že pred letom dni in pol. Do realizacije je prišlo lanskega oktobra.

Glede na izbor imena blagovne znamke ste se verjetno prodajno bolj usmerili v tujino, imate prodajo samo prek spleta ali razmišljate, da bi izdelke ponudili tudi fizično v trgovinah ali na tujih sejmih?

Mateja: Vsekakor bova v prihodnosti izdelke ponudila v trgovinah in na sejmih v tujini. Nekaj prošenj sva že dobila, realizirali jih pa še bomo. V Slovenji sva izdelke sama ponudila nekaterim trgovinam, vendar jih večina zahteva previsoke rabate. Izjema je bila trgovina SitiArt Store v BTC-ju, v prvem nadstropju Kristalne palače, v kateri se najini izdelki že prodajajo. Internet ni tako globalen, kot bi človek sprva mislil, saj je zelo pomembna lokacija, kje si.

Domen: Vsekakor bi nam bilo lažje vstopiti v večstomilijonski trg, če ne bi bilii v Sloveniji. Zavedava se, da so vsi začetki počasni, težki in začetni vložki majhni.

Pa ste zadovoljni s prodajo lesenih izdelkov?

Domen: Tako v Sloveniji kot v tujini smo začeli prodajati novembra 2013. Tu se pozna majhna kupna moč.

Mateja: Glede na to, da izdelke prodajamo šele pol leta, sva kar zadovoljna.

Kateri vaš izdelek je prodajno najbolj uspešen?

Mateja: Prodajno najbolj uspešen je izdelek hiška polička, vendar ne v Sloveniji, temveč v ZDA. V Sloveniji pa se prodajajo najcenejši kosi – leseni uhani.

Boste ponudbo izdelkov še razširili ali se boste raje posvetili marketingu in prodaji?

Mateja: Ponudba izdelkov se bo v prihodnje počasi dopolnjevala. Z marketingom imava kot arhitekta tudi že nekaj izkušenj, saj moraš vsak dober projekt grafično dobro in učinkovito prikazati. S prodajo pa malo manj, tako da bo tu dobrodošlo sodelovanje.

Domen: Najine vizije so fokusirane na razširitev promocije lesenih izdelkov na svetovnem spletu, na drugih pomembnejših festivalih, sejmih in prireditvah svetovnega ranga.

Mateja: Preostalim slovenskim oblikovalcem, ki imajo podobne lesene izdelke, ponujava možnost, da se nama pridružijo v naši spletni trgovini, z željo spodbujati ustvarjalnost in razvoj slovenskega oblikovanja.

Pripravila: Metka Pravst