Janja Videc: slovenska oblikovalka, ki je kolekcijo med krizo predstavila kar v gozdu

Janja Videc je letos namesto na modni brvi tedna mode ob obiskovalcih v prvih vrstah, svežo kolekcijo Utopia predstavila tam, kjer je bila le-ta tudi navdahnjena – v gozdu. Modno revijo v objemu narave pa je nato predvajala prek spleta in jo približala še večji množici, kot bi jo na način, kot ga je modna srenja vajena sicer. Kaj mi je zaupala o malo drugačnem pristopu in kako dela v trenutni krizi? Preverite v spodnjem intervjuju.

Kot vsa leta prej, smo vas tudi to pomlad pričakovali na Ljubljanskem tednu mode, a je bil zaradi trenutnih razmer odpovedan, oziroma prestavljen. Kljub temu pa ste pravkar predstavili novo modno kolekcijo Utopia in to na precej drugačen način. Kako ste se torej prilagodili razmeram?   

Prva prilagoditev je bila ta, da sem se bolj posvetila spletni trgovini, kar sem že dlje časa načrtovala, ampak v vrtincu vseh mogočih obveznosti to vedno malce odlašala. Nekatere artikle smo posneli kar celo na meni, čeprav sem veliko raje za kamero kot pred njo.

Druga prilagoditev je bila virtualna modna revija, nek čisto nov, eksperimenalen način predstavitve kolekcije, kar pa bi se znalo v bodoče pojavljati pogosteje.

Posnetek virtualne modne revije si lahko ogledate spodaj: 

Vaši kosi so namenjeni sodobnim bojevnicam, uspešnim poslovnim ženskam, mamam, zaljubljenim v življenje. Kašen pomladni razcvet prinaša Utopia? 

V prvi vrsti je namenjena vsem ženskam, ki začutijo mojo zgodbo in se z njo lahko povežejo, ne glede na leta. Današnje ženske smo prave sodobne bojevnice, znamo se prilagoditi, sofisticirano obnašati in včasih tudi pozabiti na srce … 

V zunanjem svetu smo zelo uspešne, kolekcija Utopija pa nas spominja na notranji magični vrt, kjer potujemo s tokom in kjer je vedno vse prav, četudi se na prvi pogled zdi vse narobe. Kjer gojimo skrivno neo hipi revolucijo, si narišemo pege, poslušamo nasvete dreves, se zaljubljamo v življenje in se brez slabe vesti odenemo v roza, v cvetlice, kar cvetimo tudi navznoter, nato pa se z babičino pleteno košaro v roki odpravimo raziskat neznano. 

Moja kolekcija tako predstavlja nekakšno utopičnost, hrepenenje po vrnitvi k naravi, pa tudi hrepenenje po brezskrbnem poletju. Predstavlja zavestno ustvarjen mehurček, v katerega se občasno zatečemo. 

Prihajajoče poletje bo na nek način nepredvidljivo, ne vemo točno, kaj nas čaka, zato še toliko bolj hrepenimo po sicer skorajda samoumevnih trenutkih, kot je poslušanje večernega mestnega vrveža ob kozarcu vina, veter v laseh na plaži, pohajkovanje s prijateljico s sladoledom v roki. Mislim, da si letos želimo predvsem brezskrbnosti, pa tudi če smo malce utopični. Kolekcija Utopia nam prinaša točno to, kot ustvarjena je za zgoraj opisane trenutke.

Na kakšne izzive ste med samo produkcijo kolekcije naleteli ob trenutnih omejitvah?

Izzivov je bilo cel kup, a jim nisem pustila, da mi pridejo do živega. Čeprav je bila kolekcija v začetku zastavljeno drugače, sem se tekom dogodkov, ki so nas letos zaznamovali, prepustila pomladni lahkotnosti, po kateri hrepenimo in kompleksnejše koncepte pustila za naslednjič. 

S svojo šiviljo Marleno sem tokrat komunicirala kar po telefonu, potem ko sem ji dostavila ves material in krojne dele iz papirja, ki jih vedno sama narišem. Čeprav na prvi pogled morda ni videti tako, so minimalistične forme za izvedbo precej kompleksne, saj je pri izčiščenih linijah še toliko bolj pomembno, kako so oblačila izdelana in kakšen material je uporabljen. 

Kadar je vsega veliko, se detajli zabrišejo, pri minimalističnih formah pa je vsak detajl zelo opazen. Telefonsko iskanje rešitev je bilo ravno zaradi tega precej komplekso, a po svoje tudi zabavno, pristen oseben stik, ki ga gojim z vsemi vpletenimi v izdelavo svojih oblačil je tako prišel še bolj do izraza.  

Digitalizacija je te tedne reševali marsikatere sanje, kariere in odnose. Kako blizu vam je sicer virtualni svet? 

Veliko raje imam stike v živo, kjer do izraza pridejo tudi vsa čustva, prijateljski stisk roke, objem … Digitalnega sveta se precej otepam, hkrati pa se zavedam, da je to danes neizbežen del komunikacije, tako da sem se temu po svoje tudi prilagodila. 

Virtualni svet nam prinaša tako prednosti kot slabosti, treba je najti pravo mero in vse skupaj obrniti sebi v prid. 

Lahko rečem, da nam je pri naši digitalni modni reviji, pod kreativnim vodstvom Anžeta Frantarja, to vsekakor uspelo. 

V teh tednih je spletna prodaja tako hrane kot oblačil, pohištva, kozmetike, tehnologije in še česa postala še bolj smiselna alternativa nakupom v živo. Pa vendar so razlike med živili in oblačili, ki jih marsikdo za pravi občutek želi najprej potipati in preizkusiti?

Oba načina imata svoje prednosti in slabosti, je pa dejstvo, da je današnji življenjski tempo tako hiter, da možnost spletnega nakupovanja veliko ženskam zelo poenostavi življenje. 

Menite, da vam je trenutna kriza – poleg številnih slabih plati – prinesla tudi kakšno dobro priložnost? 

Občutek imem, da smo v tem trenutku manjši ustvarjalci pridobili malce prednosti pred večjimi korporacijami, saj smo ravno zaradi svoje majhnosti bistveno bolj prilagodljivi. Tudi o problematiki hitre mode se vse bolj ozavešča, v času krize pa so se ljudje še toliko bolj zavedali pomena domačih dobrin in jih tudi podprli. 

Ste velika zagovornica trajnostne mode. Smo potrošniki o slabih plateh hitre mode in pomembnosti spodbujanja lokalnega, unikatnega in butičnega v zadnjih nekaj tednih tudi množično začeli razmišljati kaj drugače? 

Na podlagi lastnih izkušenj lahko rečem, da to absolutno drži. Večkrat mi stranke rečejo, da na moj kos raje počakajo tudi kakšen teden več, ker vedo, kakšno dodatno vrednost bodo s tem dobile. To mi zares ogromno pomeni. 

Veliko govorite tudi o odnosu do telesa, kar ima opraviti tudi z našimi oblačili. Kakšno moč ima obleka, v kateri se počutimo nepremagljivo? 

To je tematika, ki me zelo zanima in jo z užitkom raziskujem. Z ženskami imam pri poskušanju oblačil zelo veliko stika in opazila sem, da se zelo rade kritiziramo oz. celo opravičujemo glede svojega videza.

Večkrat se mi je zgodilo, da se mi je ženska zdela izjemno lepa, sama pa je kritizirala svoj videz.

Tudi osebno sem znala biti zelo kritična do sebe in se včasih še vedno zalotim. Zaradi retuširanega in nerealističnega lepotnega ideala, s katerim smo današnje ženske bombandirane na vsakem koraku to ni čisto nič čudnega, zato se mi zdi pomembno, da to temo izpostavljamo in da v povezavi z njo opazujemo svoje reakcije. Oblačilo ima pri tem izjemen pomen, bistveno večji, kot si predstavljamo. 

Ne obstaja en kos, ki bi opolnomočil vsako žensko, pomembno je, da vsaka najde svojega in s tem poudari svojo naravo. Kadar smo oblečene v skladu s seboj, smo čisto zares nepremagljive! Gre za to, da se z obleko oz. s svojim videzom pravzaprav ne obremenjujemo več, ker se počutimo dobro, se lahko fokusiramo na druge stvari, ljudi, okolico ...

Zakaj bi naprimer nosile pete, če se v njih počutimo okorno?  

Kako optimističen je vaš pogled na vaše ustvarjanje v prihodnje? 

Zelo optimističen, druge izbire, kot da ustvarjam, se prilagajam trenutnim okoliščinam in potujem s tokom, zame ni. 

Nima smisla, da bi se vnaprej obremenjevala z morebitnimi temačnimi scenariji.

Tolikokrat se mi je že podrlo vse, kar sem gradila in načrtovala, da se sedaj lahko samo še prepustim in tudi malce uživam v vsej tej intenziteti, ki nam jo življenje prinaša. Me je pa trenutna situacija med drugim naučila, da se znam prilagoditi, kar je dobra popotnica za naprej.

PREBERITE ŠE: Matea Benedetti: "Sem ena od redkih, ki je hvaležna virusu, da nas je ustavil"