Little Otja: slovenska znamka, ki spodbuja k razmisleku o svetu, ki ga puščamo otrokom

Nadja Ocepek tako skupaj s partnerjem in ekipo sodelavcev ustvarja znamko, ki razveseljuje najmajše. Zajec Otja skupaj z drugimi živalmi piše zgodbe iz Borovega gozda, pomembno pa jim je, da zrak tam ostane čist, voda pitna, njeni prebivalci pa zdravi in vedno pripravljeni na nove dogodivščine. Preverite, kako ekipa ustvarja njihovo zgodbo …

Kdo stoji za likom  Little Otja in iz kakšnih vod prihajate? Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo? 

Blagovno znamko Little Otja sva zasnovala Nadja Ocepek in Jernej Stritar, danes pa zgodbe iz Borovega gozda ustvarjajo sodelavci različnih talentov in znanj, oblikovalki Urša de Reya in Lavra Maze, tekstopisec in skrbnik socialnih omrežij Vito Scagnetti, avtorica kratkih zgodb Sara Živkovič in drugi sodelavci. Vsak po svoje pomembno prispeva k temu, da živali iz Borovega gozda najdejo pot do občinstva. 

Sama sem pred ustanovitvijo studia za vizualne komunikacije Pikto več let delovala na področju kulture, na katerem sem sodelovala pri različnih projektih. Jernej je oblikovalec vizualnih komunikacij, avtor številnih in nagrajenih celostnih grafičnih podob podjetij in blagovnih znamk.

Little Otja kot znamka za najmlajše temelji na ideji spodbujanja prijaznosti do narave, ljudi in usmerjenosti v trajnostni razvoj. Koliko posluha imamo Slovenci za domače, okolju prijazno in kakovostno oblikovanje? 

Posluh za izdelke, ki so okolju prijazni in izdelani v domačem okolju, se krepi tudi med Slovenci. Mnogim se zdi, kot da se utapljajmo v poplavi industrijskih izdelkov iz umetnih materialov, zlasti plastike ter navsezadnje generičnih izdelkov, ki so zasnovani za namen hitre potrošnje. Vedno več kupcev pogreša skrbno načrtovane izdelke, ki pomagajo uresničiti idejo toplega, posebnega in sodobnega doma. 

Kako pomembna je za otroke popotnica, da moramo biti do narave prijaznejši, kot smo bili doslej? 

Del neločljive naravne dediščine Slovenije je gozd, ki prekriva dobro polovico države, po obsegu gozda smo na četrtem mestu v Evropski uniji, Švedska je prva. Skandinavski model ohranjanja naravne dediščine se kaže tudi v oblikovanju, ki izhaja iz naravnega okolja, z mislijo na trajnostni razvoj ter osredotočenostjo na odličnost v oblikovanju izdelkov, ki so pomembna izvozna dobrina.

Naravne danosti so dejansko dediščina, ki jo zapuščamo našim otrokom, pomembno pa je, da jih tudi vzgojimo tako, da bodo znali ceniti in ohranjati naravo. Navsezadnje je Slovenija država z visoko kakovostjo bivanja; redko kje je sprehod v čudovitem naravnem okolju le nekaj minut oddaljen od delovnega mesta, vrtca ali doma. 

Kdo pravzaprav je Otja? Razvili ste tudi imaginarni svet Borovega gozda, v katerem živijo junaki z vaših izdelkov. Kakšne zgodbe se pišejo v tem gozdu? 

Otja je zajec, ki s svojimi prijatelji živi v Borovem gozdu. Borov gozd je zelo podoben našemu svetu, le da čas v njem teče počasneje, kar omogoča več časa za razmislek in bistrejše misli. 

Svoje domislice in dogodivščine Otja in prijatelji radi delijo z otroki. Tako kot nam, tudi Otji in prijateljem ni vseeno, v kakšnem svetu živijo, zato so živali iz Borovega gozda odgovorni posamezniki, ki k tovrstni drži spodbujajo tudi otroke, tudi zato, da bo zrak v Borovem gozdu še naprej ostajal čist.

Otja nagovarja k uporabi lastne domišljije. Se sploh zavedamo, kako pomembno je, da je tudi v odraslem svetu ne pozabimo hraniti?

Vsak od nas je globoko v sebi ustvarjalen, to je lastnost, ki smo jo pridno razvijali v otroškem obdobju, potem pa smo nanjo nekoliko pozabili. Sodoben način življenja nas sili v storilnost, ki postaja avtomatizirana in neosebna, edino zavetje, v katerem lahko razvijamo lastno ustvarjalnost, je dom in družina.

Tukaj so nam lahko zgodbe in izdelki iz Borovega gozda inspiracija za kreiranje osebnega sloga in razvijanje domišljije. Tako kot velja, da se vse življenje učimo, tudi vse življenje ustvarjamo. Na nek način nikoli ne zapustimo otroškega domišljijskega sveta, ta nam omogoča, da smo boljši v “realnem” svetu. 

Na kakšen način nastajajo novi izdelki? Kakšna je pot od ideje do izdelave?

V snovanje novih izdelkov je vključena celotna ekipa. Skupaj razmišljamo o novih motivih, ki jih črpamo iz živalskega sveta, saj imamo vsi zelo radi živali, preverjamo trende in ugotavljamo, kako bo nove izdelke sprejelo naše občinstvo. Pri tem poskušamo ostati samosvoji. Pogosto nove motive pospremijo tudi kratke zgodbe.

Skupaj z Little Otjo torej stojite za oblikovalskim studiem Pikto. Kaj vse pod njim nastaja? 

Pikto smo studio za celostno komuniciranje, Little Otja pa je pravzaprav naša lastna blagovna znamka. Na vizualni in vsebinski ravni si prizadevamo občinstvu približati teme, ki so morda zapletene in jih je težje predstaviti, ne da bi jih pri tem poenostavljali. 

Verjamemo v idejo neločljive povezanosti vsebine in oblike v odličnosti. Kreiramo celostne grafične podobe podjetij, dogodkov, razstav … Oblikujemo spletne strani in celostne podobe produktov, kot je denimo tudi blagovna znamka naravne kozmetike Madres. V naši širši ekipi so grafični oblikovalci, industrijski oblikovalci, pisci besedil, programerji in sodelavci, ki jim izkušnje omogočajo, da se z blagovnimi znamkami ukvarjajo tudi širše, bolj v smislu strateško usmerjenega svetovanja.

Katere so najpomembnejše lastnosti znamke, ki jo delajo prepoznavno in zapomnljivo? 

Zakonska zveza med zgodbo in obliko, v kateri sta partnerja enakopravna in delujeta kot eno. Tretji partner v tej zvezi je marketing, ki mora biti premišljen in usmerjen k pravemu cilju. 

Zgodba in oblika temeljita na viziji blagovne znamke, ki pa ni nujno vedno ustrezna, izoblikujejo jo izkušnje in realne potrebe na trgu. V idealni situaciji vložki lastnikov blagovne znamke v njeno prepoznavnost niso zgolj stroški, temveč naložba.

Kam bo vas, Otjo in druščino poneslo v prihodnje? 

Upamo, da bomo imeli možnost, da v prihodnjih letih idejo Borovega gozda prenesemo v čim več novih izdelkov in da bo zaživela v še več zapisanih zgodbah.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del