Nika Arsovski | 5. 5. 2020, 15:38
Matea Benedetti: "Sem ena od redkih, ki je hvaležna virusu, da nas je ustavil"
Koronavirusna kriza je dodobra posegla tudi v svet mode, trgovine so zaprle svoja vrata, poslovanje poteka le še po spletu, kar pa bo povzročilo veliko izgubo predvsem masovni modni industriji. Prav ta pa je eden od največjih onesnaževalcev našega planeta zadnja desetletja in, kot meni modna oblikovalka Matea Benedetti, je skrajni čas, da nas virus spodbudi k temu, da namesto uničevanja vsak dan znova izberemo sočutje.
Kako ste modni oblikovalci doživljali začetek virusne situacije? Je bilo kaj takega pričakovati? Vas je povsem presenetilo?
Že zadnjih nekaj let se vse bolj glasno govori o ekološki krizi. Vsekakor se zavedam, da še ni konec in da nas v prihodnosti čaka še marsikateri izziv. Nisem pa si predstavljala, da bom v krizi doma, s polnim hladilnikom. Za to sem globoko hvaležna, ker je umrljivost na svetu največja ravno zaradi lakote. Zaradi COVID-19 bo seveda modna industrija utrpela veliko škodo, ampak, ne nazadnje, ali ni tudi modna industrija tista, ki je naredila največ škode planetu? Verjamem, da je koronavirus na določeni ravni človeštvu opozorilo. Škodo bomo utrpeli popolnoma vsi, brez izjeme, zato moramo biti v spremembah, ki so pred nami, enotni, pogumni in optimistični.
Na kakšen način ste se bili prisiljeni prilagoditi sami?
Moja narava je v osnovi optimistična. Odločila sem se, da se bom imela kar se da najbolje, da lahko spremenim samo svoje mišljenje in navade. Sem podjetnica, ki dela tudi v kulturi, predava in ima kredite, kot večina. Sem zelo povprečna Slovenka. Ta “prisilni” umik mi je obnovil vrednote in postavil nova merila. Bolj kot prilagodila sem se osvobodila. Dejansko nas je situacija postavilo v “jamo”, v kateri, če hočemo, se lahko razsvetlimo in razčistimo s sabo ali samo očistimo stanovanje. Vprašanje je le, ko bo ukrepov konec, ali bomo z istimi očmi zrli v ta svet. Tukaj bosta na preizkušnji tudi naša solidarnost in sočutje do drugih, bolj ranljivih skupin.
Kako te dni poteka vaš vsakdan?
Moja jutra so zelo spokojna s kavo, soncem, ptičjim petjem, v Ljubljani. Če ne grem hodit, opravim rutinski trening in nato se lotim dela. To obdobje je osredotočeno na kreativno pisanje, arhiviranje, pospravljanje, nadgrajevanje kolekcije in odpravljanje napak. Maja lansiramo tudi novo spletno stran Benedetti Life. Posvečam se kuhanju, kar je bilo prej skoraj nemogoče. Z italijansko kustosinjo Sabrino Zannier načrtujeva razstavo mojega dela na področju trajnostne mode, poleti v Italiji. Ne glede na situacijo je naš fokus na ustvarjanju novega in pospravljanju starega. Počnem nič. Tudi. Luksuz časa. Zvečer pa skupaj s svojo mačko Sofijo pogledam kakšno fajn risanko o živalih.
Menite, da bo virusna kriza spremenila pogled ljudi na modno industrijo, v luči lepšega ravnanja z zemljo?
Po mojem sem ena od redkih, ki se vsakič zahvalim koronavirusu, da nas je ustavil. Ljudem je težko, nekateri umirajo … Tudi jaz se bojim za svojo mamo, ki ima sladkorno bolezen, in sem zelo ponosna na Slovence, da so upoštevali ukrepe, pa vendar, ljudje se še ne zavedamo dovolj, da zrak, ki ga dihamo, čista voda, ki jo pijemo, drevo, ki vsako leto zacveti, hrana, ki jo dobimo na krožnik, niso samoumevni. Smo najbolj kruta, uničujoča vrsta na Zemlji. Po drugi strani smo zmožni sočutja, ljubezni in pomoči šibkejšemu in nikoli, nikoli ne bom razumela, zakaj se ne, vsak dan posebej, odločamo za slednje. Tega je zmožen samo človek. Človek lahko ustvari harmonično družbo in trajnosten planet, o tem sem prepričana in v to verjamem stoodstotno.
Karantena bi lahko korenito spremenila tudi potrošniške navade, kar pomeni, da bi se lahko era masovne mode s tem končala. Je kaj takega realno pričakovati?
Filozofsko vprašanje. Ja in ne. Masovna oziroma hitra moda se ne bo končala z lahkoto. Preprosto zato, ker dokler lahko kupimo suknjič za 50 evrov, zakaj bi kupili tistega podobnega za 500 evrov. Ljudje se ne poglabljajo v to, kaj vse je za suknjičem ... in tudi, če nimaš 500 evrov, kako boš kupil tak suknjič? Lahko samo pričakujemo, da bo zaradi rasti zavedanja oporečnosti modne industrije nekdo vseeno raje stopil v trgovino druge roke in si tam kupil suknjič za 50 evrov iz leta 1998. Prav tako bo nekdo, ki mu je res močna vrednota trajnost, vsak mesec pospravil sto evrov na stran, da si bo lahko privoščil nekaj bolj trajnostnega in se s tem izognil hitri modi. Karantena je samo začasno zaustavila določene nakupe. Ne vemo, kaj bo čez eno leto ali še prej.
Kakšen bo največji izziv za modne oblikovalce v naslednjih mesecih?
Vsekakor bosta velik izziv financiranje za ponovni zagon in bližnji stik s stranko. Delati modo pomeni imeti določen kapital, da sploh lahko karkoli izdelaš, preden to stvar prodaš. In ta izpad dohodka lahko za večino blagovnih znamk pomeni zaprtje. Obstaja več poti, a dokler nimaš kupcev, tudi težje vse skupaj zaženeš. Po mojem bo vsakemu oblikovalcu izziv ponovno vzpostaviti stike s kupci, sploh ker pri oblačilih po meri potrebuješ osebni stik, prvi stiki pa bodo verjetno prežeti s podzavestnim strahom pred dotikom in telesno bližino.
Ste v stiku z oblikovalskimi prijatelji v tujini? Kakšno je tam modno stanje?
Ves čas sem v stiku s tovarnami, s katerimi delam, in izvajalci. Večina v tem času izdeluje maske ali so podizvajalci večjih podjetij. V Italiji, kjer tiskamo, ves čas delajo le v manjšem obsegu; ekološka tovarna tekstila na Kitajskem je bila, preden se je pri nas začela kriza, popolnoma neodzivna; ko smo se mi zaprli, so se oni začeli vzpostavljati; medtem ko sem opozarjala poslovne prijatelje iz Los Angelesa, naj virus jemljejo resno in se čuvajo, smo bili pri nas na vrhuncu; skratka, zanimivo je bilo spremljati ritem širjenja virusa in psihološke reakcije. Zato sem bila morda tudi malo bolj mirna, ko se je stanje v nekaterih državah izboljšalo, medtem ko se je pri nas še slabšalo. Včasih poslušam tudi žalostne zgodbe oblikovalcev, ki so veliko izgubili v tem času, saj so bile kolekcije za novo sezono ravno realizirane za dostave v trgovine. Za majhna podjetja so to velike izgube, če ne pomeni kar zaprtja. Moda bo na splošno v veliki krizi, ker je povezana s produktom, in ne samo s storitvijo. Živimo v zgodovinsko pomembnem času in pomembni bodo naslednji koraki. Upam, da, ko sem bom ozrla nazaj, čez 30 let, bo ta kriza igrala pomembno vlogo pri človeškem preobratu v bolj humano in sočutno družbo.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
